Na vrhu v Berlinu brez premika v dialogu Kosova in Srbije
Na ponedeljkovem neformalnem vrhu o Zahodnem Balkanu, ki je na povabilo nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona potekal v Berlinu, niso dosegli obnove zastalega dialoga med Kosovom in Srbijo. Strani sta se strinjali z nadaljevanjem pogovorov za zmanjšanje napetosti, so sporočili iz nemške vlade.
BERLIN > Angela Merkel in Emmanuel Macron sta srečanje, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Marjan Šarec, pripravila v času, ko je po uvedbi kosovskih carin na srbsko blago novembra lani dialog med stranema, ki poteka pod okriljem EU, na mrtvi točki.
Beograd za odpravo carin, Priština za srbsko priznanje Kosova
Ne Beograd niti Priština od berlinskega srečanja nista pričakovala preboja, saj za vnovičen zagon dialoga vztrajata pri svojih stališčih - Beograd pri odpravi carin, Priština pa pri srbskem priznanju Kosova. Vztrajanje pri svojih zahtevah sta potrdila tudi po pogovorih v Berlinu. Kosovski predsednik Hashim Thaci je tako na facebooku zapisal, da bo sprava v regiji mogoča, ko bosta Srbija in BiH priznali Kosovo.
Sta pa pristala na ponovno srečanje v Parizu 1. ali 2. julija, ki bo prav tako potekalo pod vodstvom Nemčije in Francije, je povedalo več udeležencev.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je povedal, da bodo na tem srečanju "skušali najti rešitev za nadaljevanje dialoga". Dodal je, da so vsi udeleženci od Kosova zahtevali odpravo carin na srbsko blago.
Dogovor je bistven za stabilnost v regiji ter za pot v EU
Iz nemške vlade so po srečanju sporočili, da sta se Beograd in Priština strinjala z nadaljevanjem pogovorov za zmanjšanje napetosti in rešitev trenutnega spora. Strinjala sta se, da bosta okrepila prizadevanja za uresničitev obstoječih dogovorov in konstruktivno sodelovala v dialogu, ki poteka pod okriljem EU.
Udeleženci so izpostavili pomen končnega, pravno zavezujočega dogovora o popolni normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino za stabilnost v regiji. Tovrsten dogovor so izpostavili kot bistvenega za pot Srbije in Kosova v EU. Strinjali so se, da mora biti dogovor celovit in politično vzdržen ter mora prispevati k stabilnosti v regiji, piše v sklepni izjavi, objavljeni na spletni strani nemške kanclerke.
Vučić: Predstavnika Slovenije in Hrvaške sta bila korektna
Na srečanju so ob voditeljih ostalih držav Zahodnega Balkana (BiH, Severne Makedonije, Črne gore, Albanije) ter podpredsednice Evropske komisije in visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini bili najbolj številčno prisotni predstavniki Srbije in Kosova. Ob predsedniku Srbije Vučiću se ga je udeležila tudi premierka Ana Brnabić, s Kosova pa ob predsedniku Thaciju tudi premier Ramush Haradinaj.
Srečanje je potekalo pet ur, veliko dlje, kot je bilo predvideno.
Udeležila sta se ga tudi premierja Slovenije in Hrvaške Marjan Šarec in Andrej Plenković.
Vučić, ki je bil pred vrhom nezadovoljen zaradi povabila predstavnikov Slovenije in Hrvaške kot držav, ki priznavata Kosovo, je po srečanju dejal, da sta bila predstavnika obeh držav korektna in da jima "nima kaj zameriti".
Podpora Slovenije evroatlantski perspektivi regije
Iz urada slovenske vlade za komuniciranje so sporočili, da se je razprava na srečanju osredotočila na pregled razmer v regiji in na izmenjavo stališč oziroma pogledov glede možnosti napredka pri normalizaciji odnosov med Beogradom ter Prištino.
Šarec je izpostavil podporo Slovenije evroatlantski perspektivi regije. Poudaril je pomen nadaljnjega angažiranja Evropske unije pri spodbujanju dobrososedskih odnosov, reševanja odprtih vprašanj in sprave v regiji ter za krepitev regionalnega sodelovanja. Prespanski sporazum in dogovor med Grčijo in Severno Makedonijo v tem kontekstu predstavlja pomemben vzor za sprejemanje kompromisov, je dejal.
Pri tem je poudaril pomen nadaljnjih reformnih procesov v državah regije. Izpostavil je podporo Slovenije nadaljevanju dialoga med Beogradom in Prištino. Dogovor med državama je ključnega pomena za regionalno stabilnost in tudi za evropsko integracijsko pot tako Srbije kot Kosova, je ocenil.
Dogovor naj bo celovit in dokončen
Slovenija poudarja, da mora biti vsakršen dogovor v skladu z mednarodnim pravom, dobro koordiniran in celovit. Dogovor ne sme dopuščati odprtih ali različnih interpretacij, biti mora dokončen in takšen, da ga bo možno v celoti implementirati. Storiti je treba vse, da ne bi prišlo do negativnih implikacij na druge države v regiji.
Premier Šarec je v razpravi izpostavil tudi pomen nadaljevanja dinamike širitve EU z državami, ki za ta korak izpolnjujejo pogoje. Ob izpolnjenih pogojih na strani kandidatk mora tudi EU sprejeti ustrezne odločitve o napredku.
Kot je še poudaril, bo Slovenija državam regije še naprej nudila močno vsestransko podporo pri njihovem približevanju k EU. Naša stališča temeljijo na dejstvu, da so napredek, spoštovanje standardov in posledično stabilnost regije v našem vitalnem interesu, je dodal.
Zaključek spora o imenu med Grčijo in Makedonijo kot primer uspešnega reševanja konfliktov
V skupni izjavi srečanja so spomnili na evropsko perspektivo Zahodnega Balkana in pohvalili uspešen zaključek spora o imenu med Grčijo in Makedonijo kot izjemen primer uspešnega reševanja konfliktov. Dogovorili so se za okrepitev naporov za vzpostavitev regionalnega gospodarskega območja v skladu s sklepi lanskega vrha o Zahodnem Balkanu. Pozdravili so tudi vrh o Zahodnem Balkanu, ki ga načrtuje pripraviti Hrvaška med svojim predsedovanjem EU v letu 2020, piše na spletni strani nemške kanclerke.