Na vzhodu Ukrajine začelo veljati premirje

KIJEV > Prekinitev ognja je prvi korak mirovnega načrta, ki so ga v četrtek v Minsku sklenili ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ruski predsednik Vladimir Putin, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. Dogovor naj bi ustavil spopade na vzhodu Ukrajine, ki so v zadnjih desetih mesecih zahtevali že okoli 5500 življenj.

Spoštovanje premirja sta obljubili obe strani, a hkrati sta pripravljeni tudi na odločen odgovor ob morebitnih provokacijah. Zaupanje je zelo krhko, spopadi pa so potekali praktično vse do formalnega začetka premirja. Danes je bilo znova ostro spet v spopadih za mesto Debalcevo in tamkajšnji položaj sil naj bi že ogrožal premirje, je nocoj opozoril Porošenko, ki je vseeno ukazal prekinitev ognja na območju Donecka in Luganska.

Tudi zato so dvomi, da bo premirje vzdržalo, visoki, poleg tega je klavrno propadel prvi dogovor, ki je bil v Minsku sklenjen septembra.

Obe strani bosta imeli zdaj dva dni časa za priprave na umik težkega orožja s fronte, kar bi omogočilo vzpostavitev tamponskega orožja. Premirje in izvajanje četrtkovega dogovora iz Minska pa naj bi nadzorovali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje (Ovse).

V nedeljo naj bi o položaju na vzhodu Ukrajine razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov. Rusija, ki je doslej blokirala kakršnokoli resolucijo o položaju na vzhodu Ukrajine, je predlagala resolucijo, ki bi pozvala k polnemu spoštovanju dogovora iz Minska.

VS ZN naj bi s to resolucijo potrdil tudi spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, izrazil zaskrbljenost zaradi spopadov na vzhodu države ter prepričanje, da je rešitev položaja možna samo po mirni poti.

STA