Na žrtve apartheida opominja spomenik

JOHANNESBURG> Pretvorba vislic v spomenik je priložnost spoznati in razumeti bolečo zgodovino usmrtitev, ki jih je izvajala država v obdobju apartheida, je na slovesnosti poudaril predsednik Jacob Zuma.

Prihodnje leto bo spomenik, ki poleg vislic obsega tudi bližnje zapore v Pretorii, kjer so politični zaporniki preživljali zadnje dneve pred smrtjo, dopolnil muzej zgodovine apartheida. V žalostnem obdobju južnoafriške zgodovine, ki se je končalo s padcem režima leta 1994, je umrlo več kot 4000 oseb, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Sprava tudi za rablje

"Pravici do življenja in dostojanstva sta v naši državi najpomembnejši človekovi pravici. Južnoafriški državi ni treba ubijati ljudi, da bi pokazala, da ubijanje in drugi hudi zločini niso v redu," je še dejal Zuma. Po koncu apartheida je Južnoafriška republika v tem duhu prepovedala tudi smrtno kazen.

V govoru pa se Zuma ni spomnil le žrtev apartheida, ampak je roko sprave poskusil ponuditi tudi nekdanjim rabljem. Opozoril je namreč, da je prejšnji režim v svoje vrste vpoklical številne mladoletnike. "Tudi oni se morajo pozdraviti," je poudaril Zuma, ki je pod vladavino režima belske manjšine tudi sam desetletje prebil v zaporu.

Tudi zapor Mandele spremenjen v muzej

Ne glede na to je priznal, da tudi borci proti apartheidu niso bili brez greha. "V vsaki vojni prihaja do izgub. Danes se spominjamo vseh, saj vemo, da gre za dvorezen meč," je poudaril.

V Južnoafriški republiki je danes več muzejev, posvečenih apartheidu, med drugim v Johannesburgu in na otoku Robben blizu Capetowna, kjer je bilo zaprtih več političnih zapornikov, tudi aktivist za človekove pravice in prvi južnoafriški predsednik po koncu apartheida Nelson Mandela.

STA