Nadčasovni Kosmač
Ciril Kosmač je 100 let po rojstvu in 30 let po smrti znova zaživel v obsežni monografiji Ciril Kosmač - Tisti pomladni dan je bil lep, ki je v zbirki Album te dni izšla pri Mladinski knjigi. O njej so na predstavitvi v prostorih Društva slovenskih pisateljev spregovorili avtorji prispevkov dr. Helga Glušič, Saša Vuga, Ciril Zlobec, Alenka Puhar, Marko Kravos in urednica Nela Malečkar.
LJUBLJANA> Obsežno delo Ciril Kosmač - Tisti pomladni dan je bil lep, ki obsega dokumente, pisma, črtice in pričevanja, je peta monografija v zbirki Album, ki jo je zasnoval Aleš Berger in v kateri so že izšli Srečko Kosovel - Ikarjev sen, Zlata knjiga Simona Gregorčiča, Trubarjev album in Alma M. Karlin - Državljanka sveta.
Že uvodoma je urednica monografije Nela Malečkar poudarila, da gre za skupinsko delo, pri katerem so sodelovali številni posamezniki in inštitucije, ki so prispevali bodisi fotografije bodisi drugo gradivo. V prvem delu, kjer so zbrani predvsem različni dokumenti, so tudi zasebne fotografije iz družinskega albuma pisateljeve hčerke Nanče Kosmač Kogej in sina Jerneja Kosmača. Posebno poglavje je namenjeno pisateljevim pismom Venu Pilonu, ki so objavljena prvič in so jih hranili v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Da gre za zanimivo branje, je potrdila tudi vodja galerije Irene Mislej, ki je pomagala pri izboru. Dopisovanje je iz časa Pilonove vrnitve v Pariz, ko je bil Kosmač z dvema otrokoma izjemno vpet v družinsko življenje, kar je moč razbrati tudi iz njegovega prisrčnega pisanja. Pilon je naredil tudi nekaj Kosmačevih risb in imenitno serijo portretov, eden od njih krasi naslovnico monografije, ki jo je oblikoval Klemen Kunaver.
V monografiji so v razdelku Pričevanja objavljena starejša razmišljanja o Cirilu Kosmaču Edvarda Kocbeka, Josipa Vidmarja, Pavleta Zidarja, Mire Mihelič, Kristine Brenkove, Nika Koširja, Božidarja Pahorja in Silva Faturja, ki jim sledi devet novih pričevanj Saše Vuge, Nanče Kosmač Kogej, Marka Kravosa, Miroslava Košute, Cirila Zlobca, Poldeta Bibiča, Marije Mercina, Alenke Puhar in Nevenke Janež. Monografijo, ki jo bodo 28. oktobra predstavili tudi v tolminski knjižnici Cirila Kosmača, sklene doslej najpopolnejša Kosmačeva bibliografija, delo Matjaža Hočevarja.
Politična intimnost
Dr. Helga Glušič, ki je iz Kosmačevih del tudi doktorirala in še za pisateljevega življenja napisala monografijo o njegovem delu, je tokrat prispevala literarno študijo in poskrbela za izbor črtic, zbranih v osrednjem razdelku Iz moje doline. “Zmotila me je beseda vrhunskost, ker sem odločno proti uporabi besed, kakršna je tudi legenda, ki so danes popolnoma ničvredne. Rekla bi samo, da je to pisatelj, ki je nadčasovno zanimiv, odkrit, skrivnosten, z izredno poetično močjo, pravzaprav liričnostjo. Ko sem včeraj že nevemkaterič ponovno brala Pomladni dan, sem bila spet na novo pretresena nad močno poetično intimnostjo. Gre v globine, ki jih človek zelo redko zasledi v literaturi. To je fantazija, to je mitologija, to je pogled v prihodnost. Skratka, ti elementi so nadčasovni in njega bi bilo silno težko uvrščati v en sam tip sloga, kot se počne v literarni zgodovini. Tega si ne bi drznila niti izzivala s posebnimi oznakami,” je delala in poudarila tudi Kosmačevo prečiščeno jezikovno podobo in ostrino misli, ki po njenem mnenju nista dopuščali ustvarjanja obsežnih besedil.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
Kako je Kosmačevo obdobje v tujini osvetlila Alenka Puhar, kako o njem razmišljajo pisatelj Saša Vuga, pesnik Ciril Zlobec in tržaški pesnik Marko Kravos, preberite v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
