Nagrajenka urada vlade za znanstvenoraziskovalno delo
Dr. Ana Toroš, sodelavka Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, je dobitnica nagrade za znanstvenoraziskovalno delo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Strokovno komisijo je dr. Ana Toroš prepričala z delom, ki ga je naslovila Podoba Trsta in tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja.
Delo je nastalo v okviru znanstvenoraziskovalnega projekta, ki je bil leta 2009 izbran na razpisu za mednarodne raziskovalne štipendije, ki jih je podelil Konzorcij za mednarodni razvoj tržaške univerze (Consortium for International Development of the University of Trieste). Nagrajenka je svoje delo opravila na Univerzi v Trstu pri prof. Miranu Košuti. Dr. Toroševa, po rodu iz Goriških brd, ki se je v svoji doktorski disertaciji na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ukvarjala s pesniškim in prevajalskim opusom Alojza Gradnika in ga umestila v evropski literarni kontekst, je tokrat raziskovala tržaški ambient prve polovice 20. stoletja skozi perspektivo pesnikov, tako slovenskih kot italijanskih.
“Pregledala sem petdesetletno pesniško produkcijo, zanimalo me je, na kakšen način pesniki doživljajo Trst, katera pesniška sredstva uporabljajo pri upesnjevanju Trsta, kateri predeli mesta se v poeziji največ pojavljajo. Poleg tega sem raziskovala presečišča in razhajanja med slovensko in italijansko poezijo o Trstu na motivno-tematski in idejni ravni,” je o nagrajenem delu povedala dr. Toroševa, o samih dognanjih pa ni želela kaj preveč povedati, ker jih hrani za knjižno izdajo. Znanstvena monografija Podoba Trsta in tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja, nastala na podlagi nagrajenega dela, je bila izbrana tudi na letošnjem natečaju za sofinanciranje znanstvenih monografij Javne agencije za knjigo in bo izšla še v letošnjem letu.
Dr. Toroševi so nagrado že podelili v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja.
KLAVDIJA FIGELJ