“Naj nam vzamejo še hiše”
“Minister Corrado Passera se je v poslanski zbornici zlagal o plinskem terminalu,” pravi odvetnik Peter Močnik, ki pomaga slovenskim lastnikom zemljišč z območja od Žavelj do Padrič, ki jih želi Italija razlastiti, zato da bi po njihovi zemlji vkopala elektrovod za potrebe žaveljskega terminala.
GROPADA> “Minister za gospodarstvo Passera je parlamentarcem dejal, da ne gre za razlastitev. Gre za prisilno služnost; če se lastnik temu upre, potem pride do razlastitve,” pravi Peter Močnik: “Slovenski lastniki zemljišč se torej lahko sklicujejo tudi na zaščitni zakon, ki razlastitve prepoveduje.”
Močnik, ki je tudi tajnik Stranke slovenska skupnost (SSk), bo v tej zadevi, povezani s terminalom, zastopal pripadnike slovenske manjšine, tako da se bodo enotno in organizirano uprli ponovni razlastitvi zemljišč. V četrtek zvečer jim je to možnost predstavil na sestanku lastnikov v Gropadi pri Padričah.
“Ta razlastitev je prišla kot strela z jasnega, zanjo smo izvedeli iz časopisov, pa še to dveh, ki v Trstu nista ravno razširjena,” pravi Marko Milkovič, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta. Italija namerava za vkop elektrovoda razlastiti več kot 200 pripadnikov slovenske skupnosti. In to ni prvič. “Za metanovode, plinovode, naftovode, za sinhrotron, za potrebe beguncev ... tega je bilo, kolikor hočete. Ljudje zdaj pravijo: pa naj nam vzamejo še hiše,” pravi Milkovič.
“Ta poskus razlastitve je velika sramota za Italijo,” meni Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk. “A to, da je Rim začel hiteti in izsiliti uplinjevalnik, je sprožilo ravno nasprotno reakcijo. Ljudje so se enotno uprli. Pomembno je, da se se soglasno uprle tudi vse krajevne uprave. Z nami pa je tudi republika Slovenija, resda z bolj diplomatskimi toni,” ocenjuje: “Računamo tudi na Slovenijo, ne sme ji biti vseeno.”
A glavni problem ni razlastitev, ampak sam uplinjevalnik, se strinjata Milkovič in Gabrovec. “Gas Natural ponuja povsem zastarelo tehnologijo. Da postaviš tak objekt sredi mesta, to ne gre, poleg tega blokira razvoj pristanišča. Ni sprejemljiv ne z ekonomskega vidika ne z vidika energetske varnosti in niti politično,” je strnil odbornik.
To, da je Rim s siljenjem plinskega terminala poenotil Slovence, pa tudi ni majhen dosežek, je še pristavil. KATJA GLEŠČIČ