Naj se festival začne

Ideja za prvi mednarodni literarni festival v Sloveniji se je Venu Tauferju rodila na branju primorskih književnikov v jami Vilenica leta 1985. Leto kasneje je festival po jami dobil tudi svoje ime. Na Kras je pripeljal nekatera največja imena svetovne literature, od prvih nagrajencev, Petra Handkeja, Fulvia Tomizze in Petra Eszterházyja do zadnje Nobelove nagrajenke Herte Müller. Danes stojimo pred vrati 25. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki je še vedno močno zasidran na Primorskem - letos se med tradicionalna prizorišča vpisuje še Sežana s predvečerom v Kosovelovem domu, avtor v fokusu pa je Koprčan Tomaž Šalamun.

Osrednja tema Vilenice je vprašanje bralca. In kdo torej bere? Pravzaprav vsi. Vsak na svoj način in ob različnih priložnostih, a vsi smo najprej in predvsem bralci. V teh dneh me pogosto sprašujejo, kako naprej, kam se bo festival razvijal v naslednjih 25 izdajah. Težko je napovedovati prihodnost, verjamem pa, da bomo s celotno ekipo festival gradili na trdnih temeljih, ki so jih postavili vsi trije moji predhodniki.

Da bomo na eni strani še okrepili stike med slovensko knjževnostjo in tujino, po drugi strani pa vam, bralcem, omogočali živi stik z ljudmi, ki pišejo tiste čarobne vrstice, ki jim pravimo literatura. Zato pridite v teh prvih septembrskih dneh na Vilenico in si privoščite nekaj branj v živo. Ta po navadi dlje odzvanjajo v ušesih in naj vas navdihujejo vse do naslednjega festivala.