Najemniki so občinam in skladom dolžni stotisoče evrov
Neprofitna stanovanja v primorskih občinah so praviloma polna, prazna so le tista, ki jih obnavljajo ali so predvidena za prodajo. V občinskih upravah in stanovanjskih skladih ugotavljajo, da vse več najemnikov težko zmore plačevati najemnino. Nekateri ne uspejo odplačati dolga, tako da izgubijo stanovanje.
PRIMORSKA> Občina ali sklad v nekaterih primerih celo ugotavljata, da dolžnikom pri izterjavi dolga ne moreta vzeti ničesar, saj so praktično brez premoženja.
V nekaterih naključno izbranih občinah smo preverili, koliko neprofitnih stanovanj imajo, kako redni plačniki so najemniki, koliko dolga so nabrali in kako jim občine oziroma stanovanjski skladi pridejo nasproti.
Občina Koper
Javni stanovanjski sklad (JSS) koprske občine je lastnik približno 660 neprofitnih stanovanj, poleg tega upravlja z 89 neprofitnimi stanovanji v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. “Stanovanja so zasedena, razen nekaterih, ki so predvidena za prodajo, ter stanovanj, ki so v postopku prenove,” pravijo v koprskem Skladu. Stanovanja so različno velika, najemnina znaša od približno 1,5 evra do 3,5 evra za kvadratni meter, odvisno od njihove starosti in kakovosti.
V JSS trdijo, da so najemniki, zahvaljujoč obračunavanju zamudnih obresti in rednim opominjanjem, dokaj redni plačniki. “V povprečju mesečno pričnemo tri do štiri postopke za izvršbo na prihodke dolžnika. Dolg posameznika v teh postopkih je v poprečju od 1000 do 1500 evrov. V približno 15 primerih letno začnemo postopek odpovedi najemne pogodbe, do deložacije pa v povprečju pride v dveh do treh primerih na leto,” navajajo. Dolžniki so v večini primerov najemniki brez rednih prihodkov.
Občina Nova Gorica
Novogoriški stanovanjski sklad ima 350 stanovanj in so vsa zasedena. Povprečna najemnina za 55 kvadratnih metrov veliko dvosobno stanovanje (po katerih je ob enosobnih največ povpraševanja) znaša 160 evrov na mesec. Najemniki so relativno redni plačniki, predvsem tista tretjina, ki prejema subvencije mestne občine (slednje znašajo do 80 odstotkov najemnine). “Je pa res, da imamo na stanovanjskem skladu za približno 100.000 evrov nezapadlega dolga, kar ne ogroža našega poslovanja,” pravi direktorica sklada Nataša Leban. Kot pravi, je med 15 in 20 najemnikov takih, ki redno ne plačujejo najemnin in so v postopkih. Januarja bodo izvedli tri deložacije. “Večji problem je, da nekateri, ki sicer plačujejo najemnine, ne plačujejo stroškov, na primer upravnika, vode, elektrike,” dodaja. Med neplačniki so večinoma samski najemniki ali družine z več člani.
Kot pravi Lebanova, se na njih ali občino obrača veliko najemnikov, ki ne zmorejo plačevati. Povečujejo se tudi vloge za tržne subvencije, torej za tiste prosilce, ki čakajo na listi za neprofitno stanovanje in so, dokler ne dobijo neprofitnega stanovanja, primorani plačevati tržne najemnine. “Poleg subvencij za najemnine občina nudi tudi enkratno pomoč, ki znaša do 436 evrov na leto,” pravi Lebanova.
Občina Izola
Občina Izola ima 301 neprofitno stanovanje, od tega jih je zasedenih oziroma oddanih 284. Devet stanovanj je nebivalnih, osem je praznih zaradi selitve najemnikov oziroma vzdrževalnih del. Najemnina za stanovanja znaša od približno 1,5 do 3,8 evra za kvadratni meter v novih stanovanjih. Če najemniki izpolnjujejo dohodkovne cenzuse, so upravičeni do subvencije, ki znaša do 80 odstotkov neprofitne najemnine.
“Večina jih najemnine plačuje redno, nekateri pa je niso sistematično plačali že več let,” pravijo v izolski občinski upravi. Neplačniki so skupaj dolžni približno 170.000 evrov. “Mogoče jih je najmanj med upokojenci (starejšimi najemniki), ker imajo drugačen odnos do plačevanja položnic. Te imajo prednost pred ostalim,” ugotavljajo na občini.
Le redki se na občino obrnejo takoj, ko zabredejo v težave. Običajno to storijo, ko prejmejo opomine ali ko občina že uvede izvršilni postopek. “Kljub visokim dolgovom je občina po skrajnem ukrepu (deložaciji) v zadnjih petih letih segla le enkrat,” zagotavljajo v občinski upravi.
Občina Piran
V piranski občini je 185 neprofitnih stanovanj. Za tri poteka postopek dodelitve po prednostni listi, za tri pa postopek izvršbe z izpraznitvijo stanovanja. Ta stanovanja bodo nato dodelili upravičencem na listi.
V občinski upravi ne navajajo višine najemnine, češ da jo določijo za vsako stanovanje posebej. “Nekateri najemniki zelo redno plačujejo, medtem ko jih je kar nekaj takih, ki plačujejo neredno, nekateri pa sploh ne plačujejo. Imamo 40 najemnikov, katerih dolg presega 500 evrov, njihov skupni dolg znaša 116.619 evrov,” navajajo v piranski občinski upravi. Med dolžniki so tako samske osebe kot družine.
“Občani, ki ne zmorejo plačevati najemnine, se vsak dan obračajo na nas, nekateri pa se ne zmenijo za to, da so kaj dolžni,” trdijo.
Občina Divača
Občina Divača ima 18 neprofitnih stanovanj. Trije najemniki so doslej prejemali tudi subvencije, je povedala Nataša Macarol, višja svetovalka za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. “V teh stanovanjih so socialno šibkejše družine, zato so gospodarsko krizo še toliko bolj občutile. Vedno slabše je,” je ocenila Macarolova. Problem z neplačevanjem imajo že v osmih primerih. S stanovanji upravlja Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana, ki je izvedlo tudi že izvršbe.
Občina Hrpelje-Kozina
Občina Hrpelje-Kozina ima 15 neprofitnih stanovanj, za katere plačujejo stanovalci subvencionirano najemnino, na primer 107 evrov mesečno za 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje. A pet družin ne zmore niti tega. Občini so skupaj dolžni približno 6000 evrov - toliko znašajo njihove zaostale najemnine in neplačane položnice. Občina bi potrebovala še 30 do 50 neprofitnih stanovanj, a jih v trenutni situaciji ne zmore zgraditi. Izredne, urgentne primere rešuje drugače. Eno stanovanje ji je na primer dalo na uporabo ministrstvo za obrambo, pove direktorica občinske uprave Saša Likavec Svetelšek. Poleg tega je državni stanovanjski sklad v občinskem središču kupil zemljišče za gradnjo stanovanjskega naselja Miškotov dol, vendar še nič ne kaže na začetek gradnje.
Občina Komen
V komenski občini pa ne poznajo problematike neplačevanja najemnin. Občina ima v lasti sedem neprofitnih stanovanj, od tega sta dve v Gorjanskem, štiri v Komnu in eno v Svetem. Povprečna najemnina znaša 1,94 evra na kvadratni meter, razpon najemnin pa je od 1,32 do 2,51 evra na kvadratni meter. Površina stanovanj je od 48,43 do 90,13 kvadratnih metrov, mesečna najemnina je od 104,34 do 218,31 evra. Vsa stanovanja so polna, najemniki plačujejo najemnine redno.
Občina Sežana
Občina Sežana razpolaga s 133 neprofitnimi stanovanji. Večina stanovanj je zasedenih, nekaj pa je še prostih, ker so bila v postopku prenove in so namenjena za oddajo po zaključenem postopku javnega razpisa.
“Po večini so najemniki redni plačniki, v zadnjem času pa je opaziti socialno krizo tudi pri plačilu najemnine in obratovalnih stroškov za stanovanja. Neredni plačniki predstavljajo približno deset odstotkov vseh najemnikov, struktura nerednih plačnikov pa je različna,” opisuje Mateja Grzetič Žerjal iz kabineta župana.
Z občine Ilirska Bistrica nismo dobili informacij, ker so pristojni za to področje na bolniškem dopustu ali pa službeno odsotni.
Kako občine in stanovanjski skladi ukrepajo proti neplačnikom
Občanom, ki ne zmorejo plačevati najemnine, ponudijo manjše in cenejše stanovanje, možnost uveljavljanja pravice do subvencioniranja najemnine oziroma drugih socialnih pomoči pri centru za socialno delo, Rdečemu križu in Karitasu. Ponudijo jim tudi možnost plačila na obroke. Najemnika pred začetkom sodnega postopka (večkrat) pisno opomnijo. Če še vedno ne plača najemnine oziroma ne odda vloge za obročno poplačilo dolga, začnejo postopek izvršbe na prihodke. Če se dolg ne znižuje, sledi postopek odpovedi najemne pogodbe in v skrajnem primeru deložacija.
Novinarji PN