Največje svetovne banke pri podnebnih obljubah s figo v žepu

LONDON > InfluenceMap je raziskal delovanje 30 največjih globalnih bank in po besedah avtorja poročila Edna Coatesa ugotovil velik razkorak med javnimi izjavami in obljubami glede sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam in tem, kar resnično počnejo.

Trideseterica je tako lani in predlani podjetjem iz verige vrednosti pridobivanja energije iz fosilnih virov energije odobrila za 740 milijard dolarjev finančnih virov, kar predstavlja okoli sedem odstotkov celotnega primarnega financiranja.

Na prvem mestu je ameriški JP Morgan Chase z 81 milijardami dolarjev, sledita tekmeca Citigroup z 69 milijardami in Bank of America s 55 milijardami dolarjev.

Čeprav se je 29 od 30 bank priključilo pobudi finančnega sektorja z lanske glasgowske podnebne konference, da bo s svojim delovanjem prispeval k cilju globalnih neto ničelnih izpustov toplogrednih plinov do 2050, poročilo ugotavlja, da praktično vse delujejo v lobističnih združenjih, ki nasprotujejo večji preglednosti finančnih vlaganj v ESG-naložbe oziroma naložbe na področju okolja, sociale in boljšega upravljanja. Prav tako jih polovica sodeluje v lobističnih organizacijah, ki branijo tudi interese podjetij iz sektorja fosilnih virov energije.

Mednarodna agencija za energijo je sicer lani objavila načrt, kako naj bi energetski sektor omenjeni cilj dosegel. Po njem odslej ne bi smelo biti nobenih novih naložb v pridobivanje fosilnih virov energije, pri čemer pa zadnji podatki kažejo, da se podnebni cilji dejansko odmikajo, saj se izpusti po koronski krizi povečujejo.

Okoljski aktivisti in nevladniki opozarjajo, da so poročila, kot je to zadnje, dokaz, da se je v finančnem sektorju močno razpasla praksa t. i. greenwashinga, to je, ko finančne ustanove množično vlagajo v pogosto netransparentne naložbe z oznako ESG in tako navzven gradijo podobo okoljske zavednosti in aktivizma, obenem pa na drugi strani še vedno močno podpirajo fosilne vire energije in druge okolju neprijazne dejavnosti.