Največji izziv za Hrvaško na čelu EU bo proračun, temna senca incidenti z migranti

BRUSELJ > Pri proračunu se zdi, da je največja težava obseg, a problem je globlji, v ospredju se je znašla bitka med tradicionalnimi politikami, kohezijo in kmetijstvom, ter novimi politikami, kamor štejemo migracije in tudi obrambo, je izpostavila Irena Andrassy ob predstavitvi prioritet hrvaškega predsedstva na dogodku v organizaciji bruseljskega think tanka European Policy Centre (EPC).

Različna mnenja glede obsega proračuna

Že glede obsega proračuna so stališča zelo različna, tako med institucijami - članice vselej želijo oklestiti predlog komisije, Evropski parlament pa vselej zahteva več - kot med članicami, med katerimi se tradicionalno bije bitka med neto plačnicami in neto prejemnicami. Prve želijo čim manjši proračun, druge pa nasprotujejo rezom v kohezijsko politiko.

Obseg proračuna, iskanje pravega ravnotežja med tradicionalnimi in novimi politikami ter premoščanje razlik med članicami glede bistva in namena skupnega proračuna bodo po besedah Andrassyjeve ključni izzivi. Dogovor bi bilo treba doseči v začetku prihodnjega leta, če želimo, da je nov proračun nared pravočasno, je poudarila veleposlanica.

Kršitve glede migrantov

Druga pomembna tema med hrvaškim predsedovanjem bodo migracije. Hrvaška se pri naslavljanju migracijskih izzivov sooča z ostrimi očitki humanitarnih organizacij glede nasilja policistov na njeni meji z BiH, nedavno pa sta dvignila prah primera streljanja na migrante. Tudi danes se je eno od prvih vprašanj Andrassyjevi nanašalo na kršitve nad migranti.

Veleposlanica je poudarila, da se dobro zavedajo incidentov na meji, da jih obravnavajo in da ne bodo oklevali s sankcijami vseh kršitev. Obenem je izpostavila, da si Hrvaška z vsemi močmi prizadeva zavarovati zunanjo mejo EU in da sta obe stvari enako pomembni.

Evropska komisija naj bi novi migracijski pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri azilni reformi, predstavila ob koncu prvega četrtletja oziroma začetku drugega četrtletja prihodnje leto. Veleposlanica je pojasnila, da si bo komisija najprej vzela čas, da temeljito izmeri utrip po prestolnicah, da bi res našla skupno rešitev za ta kompleksen problem.

Širitveni proces je na razpotju

Prednostna naloga bo tudi širitveni proces, ki se je po francoski blokadi začetka pristopnih pogajanj s Skopjem in Tirano znašel na pomembnem razpotju. Maja bo v Zagrebu vrh EU in Zahodnega Balkana. Veleposlanica poudarja, da oktobrski dogodki niso pripomogli k pozitivni zgodbi o širitvi, a vendar ocenjuje, da je manevrski prostor za napredek. Zahodni Balkan je po njenih besedah v hrvaškem "trebuhu" - kar koli se zgodi v regiji, občutijo.

Prehod v brezogljično družbo

Prednostno bo hrvaško predsedstvo obravnavalo tudi zeleni sveženj. To bo prvo veliko dejanje nove Evropske komisije, ki si je zeleni dogovor zastavila kot prvi steber svojega delovanja. Predstavila ga bo 11. decembra. Osrednji del bo sklad za pravično tranzicijo v brezogljično družbo.

Hrvaška si bo na čelu Sveta EU prizadevala za Evropo, ki se razvija, povezuje, varuje in je vplivna na globalnem odru. Pomembna tema v času njenega predsedovanja bodo tudi priprave na konferenco o prihodnosti Evrope, glede katere imajo tako institucije kot članice trenutno še zelo različne poglede. Andrassyjeva poudarja, da je temeljni cilj evropske politike približati ljudem, zlasti mladim.

Pri vsem tem pa ni mogoče pozabiti na brexit. "Bomo videli, kaj se bo zgodilo na decembrskih volitvah," pravi veleposlanica, ki se zaveda, da lahko brexit vselej zasenči vse druge teme.