Nakupovanje na spletu je postalo že vsakdanje opravil
Nakupovanje na spletu je postalo skoraj že vsakdanje opravilo, predvsem za mlajšo generacijo. Ko iščemo najnižjo ceno, pa je to pravilo in v tem grmu ne tiči več zajec, ampak lisica. Internetni lisjaki oziroma kar goljufi prežijo na spletu z “navideznimi” trgovinami in vabijo k nakupu.
S tujko imenovane “scammer shop” trgovine ponujajo neverjetno nizke cene za foto in video opremo. Koliko jih zagrize v vabo, vedo samo goljufi, mnogi naročniki se, razočarani, ker niso dobili blaga, potuhnejo, nekateri pa zadevo prijavijo policiji. In kaj lahko policija ukrene? Kdo nam lahko pomaga prej, pa tudi potem, ko smo se že ujeli v zanko?
Čeprav nisem strokovnjak za to področje, me je kar nekaj časa preganjala želja po pisanju o pasteh internetnega nakupa. V zadnjem času so me k temu dodatno spodbudila vprašanja znancev, če si lahko kot poznavalec fotosveta ogledam nekaj naslovov spletnih trgovin z neverjetno nizko ceno fotoaparatov. Seveda je najbolj varno izdelek kupiti v trgovini, ampak ob tem bomo plačali trgovsko maržo prodajalcu, ki je lahko tudi zajetna. Trenutno pa je to najbolj varen način nakupa.
Spletno nakupovanje pa prinaša prednosti in slabosti. Največja prednost “nizka cena” je hkrati tudi največja slabost, na katero se ujamemo, če prvič kupujemo na spletu.
Razprodaja
Odkar nakupujem na spletu, še nisem imel takšne smole, da bi nasedel nakupu v lažni trgovini. S tovrstnimi izkušnjami sem se soočil pred nekaj leti, ki mi je znanec omenil, naj si ogledam neko spletno stran, prek katere je pravkar nekaj kupil. Neverjetno nizka cena je kar zbodla v oči, in seveda - pohiti naša razprodaja se izteče čez 48 ur!
Vendar sem kot previden “surfer” takoj dodal še nekaj besed v iskalnik in prikazala se je beseda “scammer”, v angleškem žargonu - prevara. Po nekaj minutah mi je bilo jasno, da že stotine ljudi po vsem svetu ni nikoli dobilo, kar je naročilo v tej trgovini. To je samo še potrdilo pisanje besnih naročnikov po raznih forumih. Znanec seveda ni nikoli dočakal naročenega blaga.
Zaščita
Kaj lahko storimo sami, da se zaščitimo pred takšno goljufijo? Pred nakupom v spletni trgovini z dvomljivimi cenami preverimo to v spletnih brskalnikih skupaj z besedama scam in phishing. Prav tako lahko z imenom trgovine poizvedujemo na spletnih straneh organizacij v državah, kjer se že dolgo bojujejo s spletnim kriminalom. V Veliki Britaniji lahko na spletni strani nacionalnega urada za prevare www.actionfraud.org.uk vidimo najnovejše vrste prijemov, s katerimi nas želijo kriminalci ujeti na limanice in nas tako materialno oškodovati. Poglejte, ne bo škodilo.
Phishing in spoof
Poleg “virtualnih” trgovin na spletu tistim, ki uporabljajo spletno plačevanje, pretita še tako imenovana spoof in phishing elektronska pošta. V tem primeru nas druga stran, npr. banka ali paypal plačilni sistem, poziva, naj hitro preverimo, da nismo oškodovani oziroma naj zamenjamo geslo, “saj naj bi zasledili poskus vdora v naš imetniški račun”. Vstop, ki je videti kot tisti pravi, seveda pelje skozi strani kriminalcev, ki jim v tem primeru z vpisom sami posredujemo podatke. Čez nekaj minut ste lahko že ob zajetno vsoto denarja, sledi pa vrsta težav. Zelo pogoste “žrtve” pa so moški, ki iščejo lepa dekleta z vzhoda. Tam nanje prežijo “scamdate”, ženitveno posredovalne strani lepih deklet. Te strani so v največji meri iz držav nekdanjega vzhodnega bloka, npr. Rusije.
Stanje pri nas
Kakšno pa je stanje v Sloveniji? Kaj lahko stori policija, da ustavi nepridiprave? Nekaj vprašanj smo zastavili generalni policijski upravi, nanje pa je odgovoril Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Zanimalo nas je, ali imamo v Sloveniji oddelek policije, ki se ukvarja s spletnim goljufijami? “V slovenski policiji vodimo predkazenske postopke v zvezi s spletnimi goljufijami na policijskih upravah v okviru oddelkov za gospodarsko kriminaliteto ob pomoči oddelkov za računalniško preiskovanje, ki nudijo strokovno-tehnično podporo pri zavarovanju, pridobivanju in interpretaciji digitalnih dokazov,” pravi Menegalija.
Pa slovenska policija pri zatiranju tovrstne kriminalitete sodeluje s podobnimi ali drugimi institucijami iz Evrope oziroma sveta? “Slovenska policija tudi pri odkrivanju in preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj prek Interpola in Europola sodeluje s tujimi varnostnimi organi. Prav tako prek medijev občane večkrat letno obveščamo in opozarjamo na te oblike goljufij,” odgovarja Menegalija.
Po prijavi goljufije spletnega nakupa v tujini sledijo določeni postopki. Če nekdo meni, da je žrtev tovrstnega kaznivega dejanja, lahko prijavo poda v Sloveniji. “Na podlagi podatkov, ki jih navede domnevni oškodovanec, se slovenska policija poveže s pristojnimi tujimi varnostnimi organi. Pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj opažamo, da so storilci praviloma iz tujih držav, zato slovenska policija pri odkrivanju in preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj prek prej navedenih institucij poskuša ukreniti vse za izsleditev storilcev.”
In kakšne so možnosti uspeha in kasneje tudi ukinitve takšne strani? “Policija lahko predlaga pristojnemu sodišču, da izda sodno odredbo za odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih zaradi odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj (zakon o elektronskem poslovanju na trgu, 8. do 11. člen). V kolikor se spletna stran nahaja v tujini, se to lahko izvede s pomočjo postopka za mednarodno pravno pomoč, katerega določa zakon o kazenskem postopku,” odgovarja Menegalija.
Zanimalo nas je še, ali obstaja na spletni strani policije ali kakšne druge slovenske državne institucije stran, na kateri si lahko državljani ogledajo prijavljene naslove goljufivih spletnih trgovin. “Slovenska policija na svojih spletnih straneh nima objavljenih naslovov oziroma seznamov goljufivih spletnih strani. Na internetu obstajajo spletne strani, ki vodijo sezname tovrstnih goljufivih spletnih strani oz. trgovin. Ena takih je npr. http://www.scamfreeinternet.com/scam-list/.”
Če torej potegnemo črto, seveda ugotovimo, da je internetno nakupovanje izven slovenskih meja med bolj tveganimi posli, če seveda ne gre za stoodstotno preverjenega trgovca. Nekateri ostajajo zvesti osebnemu fotografskemu trgovcu in tako je tudi prav. Če je pravi, nam glede na fotografsko znanje, ki ga vidi na fotografijah, zna tudi pravilno svetovati.
LEO CAHARIJA
