Namesto lipe zdaj palme
Ob dvajseti obletnici osamosvojitve Slovenije bomo posadili več sto lip. A poletje je neugoden čas za sajenje, saj šibke koreninice iz suhe zemlje le stežka načrpajo dovolj vode za preživetje drevesa. S težkimi razmerami so se morala boriti tudi drevesca, slovesno posajena 26. junija 1991. Za nekatera med njimi se je spominsko poslanstvo kmalu klavrno končalo.
PRIMORSKA>“Ena od osrednjih slovesnosti je bila v sredo, 26. junija 1991, zvečer v Piranu. Župan Franko Fičur je v parku za Pomorskim muzejem simbolično zasadil lipo,” smo med drugim zapisali v Primorskih novicah pred dvajsetimi leti. A človeku ni treba biti botanik za ugotovitev, da lipe ni več in da v parku rastejo palme. Simbolu slovenstva ni bilo usojeno dolgo življenje, lipa je životarila le kako leto. “Mogoče smo izbrali nepravo mesto, saj je spodaj zemlja slana,” zdaj razmišlja Fičur.
Dolgo ni živela niti lipa v Vipavi. Spominja se je Ivan Rehar iz Vipave: “Tedanji predsednik Krajevne skupnosti Vipava, Ivan Princes, me je s kolegom poslal na Nanos po lipo, ki naj bi jo posadili ob prazniku. Odpravila sva se in pri Zavetnikih naletela na prvo oviro. Sledili so že znani dogodki. Popoldne sem dobil lipo v dolini. Zvečer smo jo v parku pred Lanthierijem skupaj s sedanjim županom Princesom tudi posadili.” Tudi te lipe ni več. “Dve ali tri leta je rasla, zanjo je skrbel že pokojni Gustl, potem pa jo je nekdo poškodoval in izruval,” je o njeni usodi povedal Rehar.
Lipe ob 20. obletnici osamosvojitve, je bilo možno saditi tudi prek spleta. Na Facebooku je namreč delovala aplikacija Zasadi svojo lipo, kjer je od sredine decembra 2010 do začetka junija 2011 lipo “zasadilo” kar 46.709 uporabnikov. Z zalivanjem lip v drevoredu Slovenije pa so uporabniki bili tako zavzeti, da je največje drevo doseglo virtualno višino 27.064 metrov.
Bolje sta jo odnesli lipi v Ilirski Bistrici in v Sežani, ki se še vedno bohotita, prva na Hribu svobode, druga pa na sejmišču. Sežanska, obdana z asfaltom, kaže več vztrajnosti, a 20. rojstni dan je pričakala bohotno, pa še marsikateremu avtomobilu, ki parkira pod njo, nudi senco.
Tudi novogoriška lipa, ki jo je pred občinsko stavbo posadil takratni prvi mestni mož Sergij Pelhan, še stoji. Le spomin na to, da gre za osamosvojitveno drevo, hitro bledi.
Lipa, ki so jo zasadili 26. junija 1991 na Trgu republike pred slovenskim parlamentom v Ljubljani, pa še raste.
Urad vlade za komuniciranje je skupaj s službo za državne proslave pri ministrstvu za kulturo in ob pomoči ministrstva za kmetijstvo, Zavoda za gozdove Slovenije ter društva Ekologi brez meja ob 20. obletnici osamosvojitve zasnoval akcijo sajenja lip po vsej Sloveniji. Akciji so se pridružile občine in drugi organizatorji dogodkov in do torka so razdelili že 272 sadik lip.
Kako se bodo mlade koreninice počutile v že 20 let samostojni slovenski zemlji, pa je drugo vprašanje. Poletje je namreč neprimeren čas za sajenje lip, ki se bolje primejo, če jih sadimo, ko nimajo listov, so pojasnili v koprski Komunali. Tudi poletna drevesca imajo sicer možnost za preživetje, a le, če jih iz lonca prestavimo skupaj z zemljo, in jih nato zelo pogosto zalivamo. Same sadike z golimi koreninami pa so obsojene na kratko življenje.
Drevesa so v zadnjih mesecih sadila tudi slovenska predstavništva po svetu, ki naj bi zasadila simbolnih 20 lip za 20 let državnosti. Lipe so tako že posadili v srcu EU v mestu Gooik blizu Bruslja, v ZDA pa v Washingtonu blizu slovenskega veleposlaništva in v Denverju .
Lipa od nekdaj velja za simbol slovenstva, čeprav za to naj ne bi bilo prave utemeljitve, saj njeno čaščenje sega daleč pred nacionalno zavedanje. Najstarejše v Sloveniji naj bi rasle še iz časov turških vpadov, ko so jih posadili kot simbol zmage. V času narodnostnega prebujanja je lipa postala simbol slovenstva. V slovenski ikonografiji lipa ni bila posebej izpostavljena, njeni listi pa so ovijali žitno klasje v slovenskem grbu v času SFR Jugoslavije. Pečat je lipovim listom nenazadnje dala tudi oglaševalska akcija iz sredine 80. let, Slovenija, moja dežela.
HR, AT
