Namesto na nafto in plin bi se lahko več greli na drva

KRAS> Na Krasu od 19. stoletja naprej vlada črni bor, ki pa se v družbi grmičevja čedalje bolj razrašča tudi na kmetijska zemljišča. Prav zato bi lahko lastniki v večji meri izkoristili ta zemljišča za pridelavo lesne biomase.

Posekajo le dobro tretjino

Kljub temu, da je les eden izmed najpomembnejših virov za ogrevanje, so ga leta 2009 v divaški, sežanski in kozinski občini posekali komaj 38.521 kubičnih metrov, kar predstavlja le 38 odstotkov možnega poseka. “Ob upoštevanju pričakovanega deleža lesa za kurjavo to pomeni 26.194 kubičnih metrov,” poudarja Andrej Zadnik iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Med razloge za slab posek prišteva neurejena lastniška razmerja zaradi nerešenih dedovanj ali solastništev s sorodniki, živečimi v tujini, spore zaradi nepoznavanja posestnih mej, pa tudi (ne)odprtost gozdnatih površin s prometnicami, kar pomeni, da je les težko dostopen.

Resnici na ljubo pa med lastniki zemljišč tudi ni velikega interesa za sečnjo, saj prinaša premalo dohodka. Les pri ogrevanju namreč težko konkurira kurilnemu olju in zemeljskemu plinu. “V preteklosti smo se vsi več ali manj greli na drva. Potem pa sta prišla nafta in plin, samo pritisneš na gumb - in dela. Le zakaj bi se trudili, ko pa ne potrebujemo več ne traktorja ne motorke,” je še dejal Zadnik.

LORI FERKO

O tem podrobneje pišemo v torkovi tiskani izdaji Primorskih novic.

Na Krasu je veliko travnikov, ki jih zarašča drevje in grmovje, in bi jih lahko v večji meri izkoristili za ogrevanje.Marica Uršič Zupan

Egon Rebec: ''Občine bi morale biti generator lesne biomase, saj bi na ta način zmanjšale porabo energije v javnih objektih.''Lori Ferko

Dr. Nike Krajnc: ''Na Krasu se kmetijske površine zaraščajo. Njihov les je slabe kakovosti, zato je lahko uporabljen predvsem v energetske namene.''Lori Ferko

V Pivki se z lesnimi sekanci že dolga leta grejejo v osnovni šoli, vrtcu in Krpanovem domu, dve leti pa tudi v Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni (na fotografiji je 105 kubičnih metrov velik zalogovnik za sekance). V Postojni so za naložbo odšteli 280.000 evrov (dve tretjini je plačalo ministrstvo za šolstvo), že v prvem letu delovanja pa so strošek za ogrevanje zmanjšali za 45 odstotkov. Plačujejo pa le proizvedeno energijo in ne lesnih sekancev. Lori Ferko

Tine Premrl o energetskem pogodbeništvu: ''To je ena najudobnejših metod dobave toplotne energije.''Lori Ferko