Namesto prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja obvezna participacija

LJUBLJANA> S participacijo se povečuje solidarnost, večina državljanov pa bo finančno razbremenjena, je napovedal Marušič.

Socialna kapica, s katero bi omejili zgornjo višino prispevka, je po njegovih besedah predvidena samo za samozaposlene. Kot pravi, izvedba pobiranja participacije ne bo problematična. Po njegovih napovedih se bodo sredstva stekala prek Davčne uprave RS v zdravstveno blagajno.

Jeseni izračuni o učinkovitosti ukrepov

Več podrobnosti o participaciji minister na današnji novinarki konferenci po seji vlade še ni razkril. Kot pravi, je bila po sestanku pri premierju Borutu Pahorju prejšnji teden ustanovljena komisija, ki bo pripravila podrobne izračune. Ta bo v doglednem času pripravila javnofinančno sliko ukrepov nadgradnje, predvidoma jeseni bodo ta dokument obravnavali tudi na vladi, napoveduje minister.

Izločene bodo pogrebnine, posmrtnine in nenujni prevozi

Glede spremembe sestave košarice zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz zdravstvene blagajne, je napovedal, da se bodo izločile socialne storitve, kot so pogrebnine in posmrtnine, ter nenujni prevozi in zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega.

Vlada ni oporekala

O spremembi košarice bo po Marušičevih besedah treba še opraviti javno razpravo, sicer pa na vladi ni bilo oporekanja, da se košarica očisti bremen, ki ne sodijo vanjo.

Skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob

Marušič poudarja, da je v Sloveniji neustrezna dostopnost do nekaterih prepotrebnih storitev, četudi so se čakalne dobe od januarja skrajšale za polovico. Tako nekateri bolniki, med drugim tudi bolniki z rakom, še vedno nedopustno dolgo čakajo na nekatere preiskave in storitve. Zato se je določenim storitvam, ki niso nujne, treba odpovedati. “Če tega ne zmoremo, imejmo sistem, v katerem bomo vsi nezadovoljni,” je dejal.

Potrebujemo še 244 milijonov evrov

Za takšno košarico pravic, v katerih bi bile zdravstvene storitve standardizirane tako po kakovosti kot tudi po časovni dostopnosti, bi po Marušičevih besedah potrebovali dodatnih 244 milijonov evrov, kar bi pridobili iz denarja, zbranega prek participacije.

Del denarja bi zbrali tudi z novimi trošarinami

Del denarja bi zbrali tudi z uvedbo dodatnih trošarin na izdelke, ki so zdravju škodljivi, kot so sladke pijače in sladkarije. Minister poudarja, da bodo sredstva, ki bodo zbrana s trošarinami, šla v proračun, vendar pa jih bo ministrstvo za zdravje skušalo pridobiti za preventivne programe. Z učinkovitostjo preventivnih programov pa bi sčasoma lahko trošarine tudi ukinili, pravi minister. Poleg tega predlaga povišanje regresnega prispevka za avtomobilsko zavarovanje.

Reorganizacija javnih zdravstvenih zavodov in ZZZS

Dokument vključuje tudi reorganizacijo javnih zdravstvenih zavodov, v smeri mreženja in povezovanja kot tudi v smeri avtonomizacije. Po ministrovih napovedih bodo zavodi s prenosom lastništva sami skrbeli za infrastrukturo, ministrstvo pa bo kot regulator skrbelo za kader in investicije.

Nadgradnja predvideva tudi reorganizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz pasivnega kupca v aktivnega naročnika zdravstvenih storitev v javnem sistemu. Te vloge zavod do sedaj po besedah Marušiča ni opravljal.

ZZZS zavrača očitke

V ZZZS zavračajo Marušičeve očitke, da zavod doslej ni opravljal vloge aktivnega naročnika zdravstvenih storitev v javnem sistemu. Poudarjajo, da so vedno, ko so nastopili kot aktiven kupec, doživeli nasprotovanje bodisi s strani izvajalcev bodisi ministrstva. “Vedno, ko zavod nastopi kot aktiven kupec in predlaga nižjo ceno, ko pride z novo kalkulacijo, ko odšteje sredstva izvajalcev, je to sporno tudi za ministrstvo za zdravje,” trdijo na zavodu.

Ob tem navajajo primer končnega obračuna za biološka zdravila pri bolnišnicah, ko je bil ZZZS pripravljen plačati le porabljeni znesek za zdravila, medtem ko so zdravstveni zavodi pričakovali - in takšno je bilo tudi stališče ministrstva za zdravje -, da se jim plača načrtovana vrednost.

Zdravstveni sistem brez sprememb že 19 let

Marušič poudarja, da slovenski zdravstveni sistem ni bil deležen pomembnih zakonskih sprememb že 19 let. Pojasnjuje, da je država lani za javno zdravstvo namenila devet odstotkov bruto domačega proizvoda, pri čemer se vzdržnost javnega zdravstva zagotavlja z vedno večjim deležev iz zasebnih sredstev. To je po njegovem mnenju zaskrbljujoče. Države, ki namenjajo večino sredstev iz zasebnega žepa, pa sodijo med manj razvite, trdi.

Pahor: To je reforma na bolje

Premier Borut Pahor je poudaril, da so z dokumentom nadgradnje “posegi tako pomembni, da jim lahko upravičeno rečemo reforma, reforma na bolje”. Premier opozarja, da zdravstvena reforma za razliko od večine drugih reform, ki krčijo pravice državljanom, skuša pravice prerazporediti tako, da bo vsak državljan upravičen do kakovostne in dostopne zdravstvene storitve ne glede na njegov socialni ali kakršen koli drug položaj.

Glede na dosedanje odzive delodajalcev in delojemalcev pa Pahor sklepa, da dokument uživa precejšnjo podporo. Avgusta bodo pri državnem sekretarju v kabinetu premierja Milošu Pavlici neformalni posveti s predstavniki socialnih partnerjev o zdravstveni ter pokojninski reformi in reformi trga dela.

STA