Namesto selektivnega zvišanja DDV višje trošarine

LJUBLJANA> Vlada namerava zvišati trošarine na goriva, elektriko, alkoholne pijače in tobačne izdelke ter na novo uvesti davek na sladke pijače. Kdaj naj bi do tega prišlo, minister ni znal povedati; nekatere trošarine bi bilo smiselno zvišati v začetku leta 2013, druge pa med letom, je dejal.

Zvišanje trošarin pri bencinu, dizlu in kurilnem olju za en cent bi v proračun prineslo dodatnih 20 milijonov evrov letno, kar je približno tretjina izpada, ki bo nastal zaradi umika predloga novele zakona o DDV. “Verjetno se boste strinjali, da en cent pri litru vendarle ni tako visoko povečanje,” je dejal Janez Šušteršič.

Obdavčili bi sladke pijače

Veljavni zakon vladi že zdaj omogoča zvišanje trošarine za elektriko za 50 odstotkov in verjetno ga bo izkoristila že z začetkom leta 2013. To bi pomenilo dodatnih 16 milijonov evrov proračunskih prihodkov letno, vendar zaradi majhnega deleža trošarine v ceni elektrike ne bi pretirano obremenilo potrošnikov. V povprečju bi se znesek na položnici zvišal za manj kot evro na mesec, je izračunal Šušteršič.

Družbeno veliko bolj sprejemljivo bi verjetno bilo zvišanje trošarin za tobak in alkohol, a vlada je te trošarine letos že zviševala, je spomnil Šušterič. Zato se bo za novo zvišanje teh trošarin, od katerega si obeta skupaj 10 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov letno, odločila ne prej kot sredi leta 2013.

Razmišlja pa tudi o obdavčitvi sladkih pijač. “S skromno obremenitvijo sladkih pijač v višini 10 centov na liter bi se lahko v proračun steklo 10 milijonov evrov letno,” je izračunal Šušteršič. Ker bo v ta namen treba napisati nov zakon, ukrep še ne bo stopil v veljavo že takoj v začetku leta 2013.

Krizni davek ali dvig DDV rezerva za drugo leto

Od zvišanja trošarin si vlada obeta približno 56 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov. To pomeni, da se bo lahko v celoti nadomestilo izpad prihodkov, ki si jih je obetala od sprva predlaganega zvišanja DDV za časopise in revije, hrano za male živali ter komunalne, frizerske in še nekatere storitve, ki je bilo v prvem branju v DZ sicer deležno podpore, a so imeli nanj vrsto pripomb tako poslanci opozicije kot koalicije.

“To nam omogoča, da ukrep, ki je bil v davčnem paketu najbolj sporen in z vidika gospodarstva morda najbolj problematičen, torej izvzetje določenega blaga in storitev iz znižane stopnje DDV, nadomestimo z omenjenimi ukrepi, ne da bi morali predlagati kakšne nove sistemske obdavčitve,” je povzel Šušterič.

Brez tega ne bo mogoče znižati primanjkljaja, je ob tem odgovoril na pozive iz gospodarstva, naj vlada ne zvišuje davčnih obremenitev. Hkrati je poudaril, da vlada v času, ko se napoveduje še dodatno krčenje BDP, ne razmišlja o morebitni uvedbi kriznih davkov ali o splošnem dvigu stopnje DDV; slednje si je prihranila kot rezervo za leto 2014.

Rebalans ne bo potreben

Glede letošnjega proračuna je povedal, da rebalans ne bo potreben. Odhodkov ne bo več od dovoljenih z rebalansom, saj bo mogoče vse potrebne izdatke zagotoviti z dodatnimi prerazporeditvami, medtem ko bodo prihodki morda za 20 do 30 milijonov evrov nižji od načrtovanih, kar pa je v okviru dovoljenega odstopanja.

“Cilj, da proračunski primanjkljaj ostane na ravni treh odstotkov BDP, bomo izpolnili,” je zagotovil Šušteršič. O javnofinančnem primanjkljaju se je v četrtek pogovarjal tudi s predstavniki Evropske komisije, kjer imajo nekaj višje ocene o primanjkljaju kot v Sloveniji, a te temeljijo na nekaj slabših napovedih in ne upoštevajo načrtovanega zmanjševanja mase plač v javnem sektorju, je pojasnil.

“Evropska komisija je ocenila, da je naš napor pri zmanjševanju primanjkljaja, zadovoljiv,” je zatrdil. To po njegovih besedah pomeni, da je ta vlada v dveh letih storila tisto, kar je prejšnja vlada obljubila, da bo naredila v štirih letih.

STA