Napad na Dunaju izvedel 20-letnik z avstrijskim in makedonskim državljanstvom

DUNAJ > Napadalec z imenom Fejzulai Kujtim je bil ob napadu oborožen z avtomatsko puško, pištolo in mačeto. Nosil je tudi imitacijo eksplozivnega pasu, je pojasnil minister.

Šlo je za simpatizerja skrajne islamistične skupine Islamska država, ki je bil 25. aprila leta 2019 obsojen na 22 mesecev zapora, ker je poskusil odpotovati v Sirijo, da bi se tam pridružil IS. 5. decembra lani so ga predčasno pogojno izpustili na prostost, saj so zanj kot za mladega odraslega veljali določeni privilegiji.

Po poročanju nekaterih medijev je bil 20-letnik albanskega porekla, rodil pa naj bi se na Dunaju, kjer je tudi odrasel.

Policijske enote so ga po besedah Karla Nehammerja ustrelile v bližini cerkve svetega Ruperta.

Policija je že ponoči preiskala njegovo stanovanje, poleg tega pa je doslej izvedla že več obsežnih racij v njegovem okolju. Preiskali so 15 stanovanj in pridržali več ljudi, je še povedal Nehammer.

Po mnenju odvetnika, ki je Fejzulaija zastopal v omenjenem kazenskem postopku, je ta izhajal iz povsem običajne družine. "Zame je bil to mladenič, ki je imel smolo, da je naletel na napačne prijatelje. Če ne bi hodil v mošejo, temveč na boks, bi postal boksar," je napadalca opisal Nikolaus Rast. Kot je poudaril, se mu ni nikoli zdelo mogoče, da bi postal napadalec.

Fejzulaija so, ko je poskušal odpotovati v Sirijo, prestregle oblasti v Turčiji in ga poslale nazaj v Avstrijo. Po obsodbi je zanj po navedbah Rasta skrbelo posebno združenje Derad, ki skrbi za deradikalizacijo obsojencev. Očitno konec lanskega leta ni več veljal za nevarnega, sicer ga ne bi predčasno izpustili na prostost, meni Rast.

Starši 20-letnika po poročanju medijev v Severni Makedoniji prihajajo iz kraja Čelopek blizu Tetova. Kraj ima 7000 večinsko albanskih prebivalcev.

Morebitne druge napadalce še iščejo

Na Dunaju je trenutno mobiliziranih približno 1000 policistov, ki jim na pomoč prihajajo tudi kolegi iz drugih zveznih dežel. Policija zaenkrat še vedno izhaja iz domneve, da je bilo v napad vpletenih več storilcev in njihovo iskanje še vedno poteka.

Tudi v tej luči je danes na Dunaju v veljavi poziv oblasti ljudem, naj ostajajo doma. Kot piše avstrijska tiskovna agencija APA, so ga očitno številni upoštevali, saj da je središče mesta prazno, odprtih je malo trgovin, le redki potniki so se odločili za javni prevoz. Tudi dunajskim otrokom danes ni bilo treba v šole.

Prav tako zaradi iskanja morebitnih napadalcev na begu so sosednje Nemčija, Češka in Slovaška uvedle poostren nadzor na meji z Avstrijo. Italija pa je za danes sklicala svet za nacionalno varnost, na katerem naj bi ocenili razmere v Evropi in varnostno stanje v Italiji.

Kancler Kurz napovedal odločen boj proti terorizmu

V Avstriji je z današnjim dnem razglašeno tridnevno žalovanje, ki bo trajalo do četrtka. Ob 12. uri so se žrtvam napada poklonili z minuto molka. Na javnih stavbah zastave visijo na pol droga.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes v nagovoru narodu napovedal odločen boj proti terorizmu. "Teroristom se ne bomo pustili prestrašiti," je dejal. Poudaril je tudi, da teroristi ne bodo razdelili Avstrije.

"Naš sovražnik - islamski terorizem - ne želi le povzročiti smrti in bolečine, temveč želi razdeliti našo družbo," je poudaril Kurz ter izpostavil, da bo Avstrija branila svojo demokracijo, temeljne pravice in liberalni način življenja.

Podpora Avstriji prihaja z vsega sveta

Podporo Avstriji so v odzivih na napad izrazile številne države. Nemška kanclerka Angela Merkel je sporočila, da je boj proti islamističnemu terorizmu "naš skupni boj", francoski predsednik Emmanuel Macron pa je zatrdil, da se Evropa ne bo uklonila teroristom.

Slovenski premier Janez Janša se je zavzel za ničelno toleranco do radikalnega islamizma. "Po Franciji Avstrija. Kdo je naslednji? Nihče ni imun na teroristično grožnjo v Evropi. Ničelna toleranca do radikalnega islamizma. Popolna solidarnost Slovenije z Avstrijo," je na twitterju sporočil Janša.

Predsednik Borut Pahor pa je v pismu avstrijskemu kolegu Alexandru Van der Bellnu sporočil, da "z vso odločnostjo obsojamo vsa nasilna dejanja zoper demokracijo in temeljne svoboščine".

"Močnejši smo od sovraštva in terorja," je na twitterju sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Da skupaj z Avstrijo stojijo proti terorju, je sporočil tudi britanski premier Boris Johnson, italijanski premier Giuseppe Conte pa je zapisal, da "v našem skupnem evropskem domu ni prostora za sovraštvo in nasilje".

Tudi ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta pozvala, naj svet združi moči v boju proti terorizmu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napad označil za odvratno dejanje terorizma. Napad je prav tako obsodil demokratski predsedniški kandidat Joe Biden.