Napoved vnovične ustavitve Severnega toka 1 potisnila cene plina navzgor

LONDON > V ponedeljek so oktobrske terminske pogodbe za megavatno uro zemeljskega plina z nizozemskega vozlišča TTF med trgovanjem dosegle 296,60 evra. Sklenile so pri 282,01 evra.

Danes okoli 15. ure je bilo treba za megavatno uro zemeljskega plina z dobavo v septembru odšteti 265,40 evra oz. 4,1 odstotka manj kot v ponedeljek, za megavatno uro z dobavo v oktobru 269,90 evra, kar pomeni padec za 3,6 odstotka, za megavatno uro z dobavo v novembru pa 273,80 evra oz. 3,2 odstotka manj kot v ponedeljek.

Ruski energetski velikan Gazprom je v petek sporočil, da bo konec avgusta za tri dni ponovno ustavil dobavo ruskega plina prek plinovoda Severni tok 1, po katerem plin pride iz Rusije v Nemčijo. Tudi tokrat je kot razlog za prekinitev navedel vzdrževalna dela.

To bo še povečalo pritisk na regijo, saj želijo evropske države napolniti skladišča plina pred zimo. Negotovost in strah pred popolno ustavitvijo dobave ruskega plina v Evropo je velik.

Plinovod Severni tok 1 že trenutno obratuje le s petino zmogljivosti. Trgovci pojasnjujejo, da je zdaj, ko so cene celo blizu 300 evrov za megavatno uro, na trgu prisotno pehanje za dobičkom. Ko bo Severni tok 1 zaprt, pa naj bi lahko prišlo do posebej ekscesnih gibanj.

Pretok plina po plinovodu Severni tok 1 iz Rusije je sicer danes stabilen. Evropska skladišča plina so zapolnjena 77,4-odstotno, s čimer so blizu cilja Evropske komisije, po katerem mora biti zasedenost do 1. oktobra 80-odstotna.

Nove rekorde pa danes po Evropi dosegajo cene električne energije. Najvišje ravni za dobavo elektrike za naslednji dan, torej v sredo, so dosegle v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji in v nordijskih državah.

Cena megavatne ure elektrike za dobavo v sredo je trenutno na nemški borzi v Leipzigu 621 evrov, za dobavo v letu 2023 pa je pri 620 evrih.

Za primerjavo, borzna cena elektrike za dobavo v naslednjem letu je bila pred letom dni pri okoli 80 evrih za megavatno uro, v letu 2020 pa še pri okoli 40 evrih.

Do rekordov prihaja že skoraj vsakodnevno, cene električne energije torej predstavljajo večkratnike povprečnih cen v preteklih letih, saj se energetska kriza zaostruje.

Zadnji skok cen naj bi bil posledica slabih napovedi za veter v Evropi, zaradi česar se bo treba vnovič bolj zanašati na dražje fosilne vire. V osnovi elektriko dražijo cene zemeljskega plina, vsak vremenski zaplet pa prinese dodatno zvišanje.

Visoke cene elektrike pomenijo dodaten pritisk na vlade evropskih držav, naj pospešijo načrte za zaščito gospodinjstev pred visokimi računi oziroma inflacijo.