Narava je miza zdravja
Vse več ljudi se vrača nazaj k naravi, na poti vračanja se krepi zanimanje za fitoterapijo in poseganje po zdravilnih rastlinah, ugotavlja znani slovenski zeliščar Jože Majes z Dolenjske. Pogosto gostuje na Primorskem, kjer pripravlja predavanja, občasno pa tod nabira tudi zdravilne zeli.
ZDRAVILNE ZELI> Zeliščar Jože Majes je v Istri pogost gost - prihaja kot predavatelj, pa tudi kot nabiralec zdravilnih zeli. Pogosto ponje zaide še na Slavnik, Vremščico, v Vipavsko dolino. Rastline nato primerno očistit in posuši na zraku, ali pa kako drugače obdela, da iz njih pripravi čajne mešanice, naravna mazila, tinkture, napitke na svoji zeliščarski kmetiji Plavica pri Dolenjskih toplicah.
Jože Majes navaja spoznanje zdravnika in zeliščarja Hildegarda von Bingena iz 15. stoletja, ki je zapisal: “Zdravite se z rastlinami, ki rasejo okrog vašega doma, kajti prišle so k vam, da vam pomagajo.“
Darovi narave
Dolgo se je po izobrazbi strojni inženir svojemu poklicu resno posvečal, nato pa ga je začela zanimati narava, ki ponuja darove za zdravje. Zeliščarsko znanje si je nabiral v Stiškem samostanu, zatem na farmakološki fakulteti v Avstriji. “Izpopolnjevanje je nujno, zeliščar mora med drugim poznati temelje biologije, značilnosti in obseg bolezni, biti mora dovzeten za nova strokovna spoznanja,” je prepričan.
Kot zeliščar je spoznal, da je treba naravo ne le spoštovati, temveč tudi opazovati: “Ponuja veliko rastlin in plodov, koristnih za zdravje in počutje. Vse to ima vsak domala pred nosom. Najbolje je, če uživamo in se zdravimo s tistim, kar rase v neposrednem življenjskem okolju. Primorci imate veliko teh darov - oljke, divje šparglje, artičoke, pasijonke, rožmarin, koromač, slezenovec ...,” našteva. Po te rastline hodi na Primorsko tudi sam.
Kateri darovi narave so pred nosom Primorcem in kako vplivajo na naše zdravje? Majes omenja najpogostejše: rožmarin (pri nizkem krvnem tlaku, ima spodbujevalni učinek, hkrati tudi pomirja); pasijonka (za pomiritev); rožmarin s figami (za obolenja krvi); šentjanževka (najmočnejše naravno zdravilo zoper depresijo in tesnobo); regrat (korenina učinkuje zoper raka, listi - po cvetenju - odpravljajo težave z želodčno kislino, mleček v njih koristi diabetikom); oljka - listje in plodovi (zdravi previsok krvni tlak, krepi kri, koristi želodcu, prebavi, znižuje holesterol); gorski šetraj ali žep (preprečuje napenjanje, na moške deluje kot afrodiziak); urhovka (jetra, žolč); koromač (preprečuje napenjanje in krče, koristi prebavi); artičoka (jetra); žajbelj (dihala, kašelj).
Kemija in narava
Po uradnih podatkih ponuja tržišče v razvitih državah že okrog 65 odstotkov sintetičnih in le okrog 35 odstotkov zdravil, narejenih iz rastlin.
“Miselnost sodobnega človeka, ki jo sooblikujejo tudi zdravniki, pa je takšna, da si želi vsega čim prej, tudi učinkov zdravil, ko zboli,” razmišlja zeliščar. “Zato posega po sintetičnih zdravilih, saj je njihovo delovanje razmeroma hitro, zdravila iz rastlin pa potrebujejo dalj časa, vendar pa delujejo dolgoročno. Slaba plat sintetičnih zdravil pa je v tem, da se mnogi stranski učinki odrazijo na zdravju šele čez nekaj let.”
Majes ocenjuje, da mnogi ljudje krepko pretiravajo z uživanjem sinetičnih zdravilnih pripravkov: “Posledica pa je vse pogostejši pojav avtoimunskih bolezni, denimo alergij. Upam si trditi, da farmacevtska industrija celo teži k temu, da da obolelega ne bi pozdravila, temveč, da bi ga dolgoročno zdravila.” Da ta trditev ni iz trte izvita, sogovornik navaja primer povišanega holesterola: “Zdravnik bo bolniku predpisal sintetično zdravilo in ga opozoril, da bo to zdravilo moral jemati vse življenje. Zeliščarji pa vemo, da se da povišan holesterol zelo uspešno pozdraviti s kuro česnove tinkture. Veliko bolnikov to lahko potrdi - ne le, da so še vedno živi, temveč so na ta način odpravili povišan holesterol v krvi.”
Več bolezni revščine
Iz svoje zeliščarske prakse ugotavlja, da tudi pri nas narašča število bolezni, ki so posledica revščine in sedanjih razmer. Za katere bolezni gre? Majes našteva: “Zadnja leta so v porastu diabetes tipa 2, debelost, artroze, več je pojava težko zaceljivih ran - šena, golenskih razjed. Vse to korenini v slabšem načinu življenja, povezanim s stresom, slabo hrano, kupovanjem poceni živil.”
Omenja, da gre tudi za posledico nezdravega življenjskega sloga, saj vse več zaposlenih vse več dela, nimajo časa in denarja za rekreacijo, dopustovanje drugje in druge aktivnosti.
JASNA ARKO
