Naš športnik brez junakov
Četrtkova večerna tradicionalna prireditev Naš športnik je v Gorici minila brez glavnega dela, srečanja z najboljšimi športniki Primorske iz Slovenije in zamejstva.
GORICA > Prireditev Naš športnik, ki naj bi bila sklepno svečano dejanje tradicionalnega čezmejnega izbora najboljših športnikov Primorske, je po letih terminske in vsebinske togosti skoraj povsem izgubila živ stik z najboljšimi, ki jih nagrajuje. To je resen opomin športnim in medijskim organizatorjem, ki doslej zaradi premajhne prožnosti pri usklajevanju niso (posebej v zamejstvu) naredili koraka v smer življenja profesionalnih športnikov. Skrajni čas je za spremembo termina prireditve, modernizacijo vsebine in zagotovitev kakovostne tehnične podpore.
Zamejski gostitelji so v Gorici sicer zagotovili zelo soliden ambient kulturnega doma, simpatičen voditeljski par Mairim Cheber-Peter Verč in sprejemljiv spremljajoč glasbeni program (plesalke, pevka Martina Feri, saksofonist Tomaž Nedoh, skupina Vulture in The Guru). Občinstvo so slednjič tudi razbremenili dolgih govorov, pri najpomembnejših stvareh pa se je zalomilo.
Med prvonagrajenimi v konkurenci moških, žensk in ekip iz Slovenije in zamejstva je priznanje prišlo neposredno v prave roke le enemu - kapetanu koprskih nogometašev Erminu Hasiću, predstavniku najboljše ekipe Primorske, ki je ob tej priložnosti povedal: “Pred lansko sezono nismo pričakovali, da bomo spomladi prvaki. Težko je bilo preživljati dolge mesece gostovanj v Novi Gorici, vendar pa nam je vrnitev na nov koprski stadion prinesla novo serijo zmag. Imamo solidno ekipo in pred spomladanskim delom prvenstva sem optimist. Maribor je letos verjetno premočan, mi pa gotovo gremo v boj vsaj za drugo mesto.”
Prireditev je minila brez vseh zvezdnikov mednarodnega športa. Najboljši na slovenski strani meje, nogometni reprezentant in steber francoskega Auxerra v ligi prvakov Valter Birsa, ni imel niti namestnika, ki bi zanj prejel priznanje. Lovoriko je za najboljšo športnico, šesto na EP v troskoku, Snežano Rodić, prevzel nekdanji trener Vojko Orel.Kot je že tradicija, je prvega zvezdnika primorskega športa na obeh straneh meje, odbojkarja Mateja Černica (z Italijo četrti na SP, prej že tudi srebro na olimpijadi), nadomeščal oče, serijsko svetovno kotalkarsko prvakinjo Tanjo Romano pa kar babica.
Občinstvo je (nerazumljivo v času sodobne tehnike), ostalo prikrajšano za posnetke telefonskih pogovorov s prvonagrajenci, ki niso mogli priti), hudo pa je škripala tudi tonska tehnika v dvorani. Preklope med zvokom napovedovalcev, tonom radijskega prenosa, posnetki predstavitvenih prispevkov na TV zaslonu in zvokom nastopajočih glasbenikov so spremljali mučni trenutki tišine ali zvokovne neusklajenosti.
Zaključno dejanje večera - običajno druženje s športnimi junaki ob pogostitvi - je bilo najbolj skromno v zadnjih letih. Na slovenski strani so se s prisotnostjo izkazali vsaj predstavniki rokometašev Cimosa in vaterpolistov Rokave, starši, stari starši in trenerji, ki so nadomeščali ostale nagrajence, pa za izjave seveda niso bili posebej zanimivi. Precej več športnikov bi se pred mikrofoni znašlo, če bi bila prireditev v dneh med 27. in 30. decembrom, ko ima tudi večina športnih profesionalcev dopust.
IGOR MUŠIČ
