Nasa: leto 2010 med najtoplejšimi
Leto 2010 je bilo skupaj z letom 2005 najtoplejše doslej, kažejo analize Nasinega Godardovega inštituta za vesoljske študije (GISS) v New Yorku. Poleg tega je bilo tudi zadnje desetletje najtoplejše doslej oziroma od leta 1880, ko sistematično opravljajo meritve.
NEW YORK> Glede na podatke GISS je bilo leto 2010 v povprečju za 0,74 stopinje Celzija toplejše od let v obdobju od 1951 do 1980. Dolgoročni trendi tudi kažejo, da so se temperature v vsakem desetletju po koncu 70. let dvajsetega stoletja zviševale povprečno za 0,2 stopinje Celzija.
Zemlja se ne ohlaja
Na inštitutu opozarjajo tudi, da se je v zadnjem delu leta 2010 v Tihem oceanu pojavil cikel ohlajanja La Niña in tudi Sonce je bilo razmeroma neaktivno. To bi načeloma moralo ohlajevati Zemljino površje, a je bilo leto 2010 še vedno rekordno.
Zaskrbljujoč pa je predvsem dolgoročni trend, je opozoril direktor GISS James Hansen. Kot je pojasnil, so se globalne temperature v zadnjem desetletju dvignile za toliko kot prej v dveh desetletjih. Vse to pa je mogoče povezati z naraščajočimi izpusti toplogrednih plinov. “Če se bo ta trend segrevanja nadaljeval, rekord iz leta 2010 ne bo dolgo obstal,” je dejal Hansen.
El Niño in La Niña se izmenjujeta vsako leto
Cikla El Niño in La Niña, obdobji segrevanja oziroma ohlajanja Pacifika, ki povzročata globalne vremenske nevšečnosti, sta se začela izmenjavati že na letni ravni, medtem ko je bil dolgoletni trend nekje na vsakih pet let. Prav tako na primer vse manj ledu na Arktiki povzroča velike spremembe v zimskem vremenu na severni polobli, ugotavljajo znanstveniki.
Tako je bila na primer posledica tega rekordna zima z obilnim sneženjem v severni Evropi v letu 2010 in pa nenavadno visoke temperature sredi decembra v Kanadi - namerili so kar 18 stopinj Celzija višje temperature kot običajno.
Do podobnih rezultatov tudi drugod
Inštitut je podatke zbral iz več kot 1000 meteoroloških merilnih postaj na svetu, satelitskih merjenj temperatur površine morja in meritev na Antarktiki. Nato so izračunali anomalije glede na dolgoletno povprečje v letih od 1951 do 1980, ki je vzeto kot referenčno obdobje, pojasnjujejo na spletni strani GISS.
Podobne rezultate so dosegli tudi v drugih inštitucijah, kot sta na primer ameriška uprava za oceanografske in klimatske raziskave (NOAA) in center za podatke o podnebju (NCDC) ali pa japonska meteorološka agencija in britanski Hadleyjev center, ki sicer uporabljajo drugačno metodologijo preračunavanja podatkov, še navajajo na GISS.
STA