Nasilje na vzhodu Ukrajine se zaostruje

KIJEV, DONECK > Proruski separatisti v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk trdijo, da so ukrajinske sile danes ponoči večkrat obstreljevale vasi na njihovi strani frontne črte. Tudi ukrajinska vojska je davi navedla vrsto kršitev prekinitve ognja s strani separatistov. O novih žrtvah danes zaenkrat ne poročajo, sta pa bila v soboto na območju po navedbah Kijeva ubita dva ukrajinska vojaka.

Navedb tako ene kot druge strani ni mogoče neodvisno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podatki, ki jih zbirajo opazovalci Ovseja na nemirnem območju, potrjujejo, da se razmere tam nevarno zaostrujejo. V zadnjih dneh se je tako število kršitev premirja močno povečalo, samo v soboto so jih našteli več kot 1500, od tega skoraj 1000 v Lugansku in skoraj 600 v Donecku.

Vsi znaki kažejo, da Rusija načrtuje obsežen napad na Ukrajino, je v soboto zvečer v pogovoru za nemški ARD opozoril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in se tako pridružil svarilom, ki iz ZDA prihajajo že dlje časa. V Beli hiši so ponoči ponovili, da bi lahko Rusija - ta naj bi imela ob meji z Ukrajino že okoli 150.000 vojakov in svojih sil po informacijah Zahoda s terena ne umika, ampak jih kvečjemu še krepi, čeprav Moskva zadnje dni trdi nasprotno - vsak trenutek napadla Ukrajino.Nato je sicer v soboto svoje uslužbence iz Kijeva preselil v mesto Lvov na zahodu Ukrajine in v belgijski Bruselj, kjer je sedež zavezništva. Prav tako v soboto sta se Nemčija in Francija pridružili državam, ki svoje državljane pozivajo k takojšnjemu odhodu iz Ukrajine. Nemški in avstrijski letalski prevoznik, Lufthansa in Austrian Airlines, pa sta napovedala začasno ustavitev svojih letov v Kijev in Odeso. Britanski premier je medtem v soboto v pogovoru za BBC namignil, da načrtuje Rusija "največjo vojno v Evropi po letu 1945". "Obstajajo vsi znaki, da se je ta načrt na nek način že začel," je dodal. Obveščevalni podatki po besedah Johnsona kažejo, da namerava Rusija začeti invazijo, s katero bo obkolila Kijev.

Vse bolj zaskrbljeni so tudi v EU. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je v soboto zvečer v pisni izjavi opozoril, da smo priča nevarni krepitvi "manipuliranja" informacij z namenom ustvarjanja lažne pretveze za "vojaško eskalacijo".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v soboto govoril s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom, ki se bo danes po napovedih po telefonu znova slišal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski je v pogovoru zatrdil, da bo Ukrajina še naprej zadržana in se ne bo odzvala na ruske provokacije. Zelenski je pred tem v soboto v svojem govoru na varnostni konferenci v nemškem Münchnu Zahodu očital politiko popuščanja Rusiji in poudaril, da njegova država že osem let "zadržuje eno največjih vojsk na svetu". Če je ruska invazija res pred vrati, kakor trdi Zahod, je Zelenski zahteval jasen časovni okvir pridružitve Ukrajine zvezi Nato, več vojaške pomoči in takojšnje sankcije proti Rusiji.

Med drugim je moral pred granatami v soboto bežati ukrajinski notranji minister Denis Monastirski, ki je obiskal vojake na vzhodni frontni črti. Samo nekaj minut potem, ko je novinarjem zatrdil, da so v Kijevu "pripravljeni na vse scenarije", ga je namreč preletelo več izstrelkov in nedaleč stran je odjeknilo več eksplozij. Minister in njegovo spremstvo so se zato pognali v beg in si hitro poiskali zavetje.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je medtem v soboto odločno kot "lažne" zavrnil trditve Rusije, da naj bi nekaj ukrajinskih topniških granat padlo na ozemlje Rusije nedaleč od meje z Ukrajino in povzročilo gmotno škodo.

Mednarodni odbor Rdečega križa opozarja, da je situacija nevarna. Poziva k zaščiti civilistov, ujetih v konflikt na vzhodu Ukrajine, ki je terjal že okoli 14.000 življenj. Skrbijo ga tudi težave pri oskrbi s pitno vodo in drugimi nujnimi potrebščinami na območju, saj je bila v nasilju med drugim poškodovana pomembna infrastruktura, piše dpa.