Nastaja film o slovenski ribiški tradiciji
V Križu pri Trstu so v organizaciji Izobraževalnega programa Televizije Slovenije pred dnevi posneli prve kadre nastajajočega filma Suhe mreže - Iz spomina v zgodovino. Film je posvečen zamolčani slovenski pomorski in zlasti ribiški tradiciji.
KRIŽ PRI TRSTU>“Dejstvo, da smo bili Slovenci od izliva Glinščice v Žavljah do Štivana pri izlivu Timave stoletja dolgo glavni akter na morju, je Slovencem, zlasti mlajšim, še premalo znano. S strani italijanskega zgodovinopisja pa ta tema sploh (še) ni bila obravnavana po dobro znani metodi: to, česar ne omeniš, ne obstaja,” je filmu postavil okvir predsednik nastajajočega kriškega Ribiškega muzeja Tržaškega primorja Franco Cossutta. Režiser in scenarist filma, ki nastaja v produkciji RTV Slovenija, je Jadran Sterle. “Skupno imamo sedem snemalnih dni. Poleg osebja ribiškega muzeja bosta besedo v filmu dobila tudi Ladi Gruden, ki je z dokumenti iz 16. stoletja naslednik ene najstarejših, žal splošno izginjajočih slovenskih ribiških družin na Tržaškem, ter Boris Kobal, ki je kot ribič še pletel mreže na strmi obali tržaškega zaliva, kjer se Kras prevesi v morje” je režiser podrobneje razkril snemalno knjigo.
Pri pisanju scenarija se je v veliki meri naslonil na strokovno knjigo Tradicije dveh skupnosti v Tržaškem zalivu, ki je nastala leta 2007 po skoraj dveh letih raziskovanja in sodelovanja obeh narodnih skupnosti v okviru programa Interreg Italija - Slovenija. “Dokazana zgodovinska dejstva in arhivski dokumenti so nam razkrili več kot tisočletno sosedsko tradicijo Slovencev in Italijanov na področju ribištva, pomorstva, ribogojstva, solinarstva, gradnje lesenih ladij in ladjedelnic v najbolj severnem zalivu Mediterana,” je povzel ugotovitve knjige njen urednik Bruno Volpi Lisjak.
Vsebinsko knjigo sestavlja več sklopov, ki dobivajo prevod tudi v filmsko zgodbo: zgodovinska lesena plovila v Tržaškem zalivu (od trabakule in bragoca do ščife in čupe ter ostalih), nekdanji tradicionalni ribolov ter življenje in dejavnosti, povezane z morjem (ribja predelovalna industrija, soline, škveri, potapljači, šavornanti in gojenje ostrig). “Ne le pozabi iztrgana slovenska imena za posamezne dele nekdanjih ladij in ribiške opreme, temveč tudi slovenska ledinska imena na severni obali Tržaškega zaliva in poimenovana ribolovna mesta so kar klicala, da se to zabeleži za zanamce in zapolni luknje v skupnem zgodovinskem spominu Slovencev,” je z nostalgijo v glasu še dodal inženir Cossutta, ki je tudi sam ladjedelec.
Film bo na programu nacionalne televizije letos jeseni, še prej pa bo doživel predpremierno uprizoritev v domu Alberta Sirka v Križu.
BOGDAN MACAROL
