Nato bo prevzel vodenje operacije prepovedi letenja nad Libijo

TRIPOLI> Zveza Nato je dogovor po dolgotrajnih pogajanjih dosegla v četrtek zvečer in kot je dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, bo zavezništvo poslej sodelovalo pri vodenju operacije prepovedi letov nad Libijo. Doslej so namreč operacije nad Libijo vodile ZDA.

Računajo na sodelovanje s partnerji v regiji

Kot je dejal, se je Nato odločil sprejeti odgovornost za to, “da bi zaščitili civiliste pred Gadafijevim režimom”.“Sodelovali bomo z našimi partnerji v regiji in njihov prispevek bo zelo dobrodošel,” je še sporočil. In vmes so se res operacijam nad Libijo kot druga arabska država ob Katarju pridružili tudi Združeni arabski emirati. Sodelovali bodo z 12 vojaškimi letali.

Francija proti Natovemu političnemu nadzoru

Vendarle pa še vedno ni povsem jasno, ali bo Nato prevzel celovit nadzor nad operacijami v Libiji. Francija namreč meni, da Nato ne bi smel imeti političnega nadzora nad operacijami, saj naj bi to odtujilo arabske zaveznike. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je tako v četrtek vztrajal, da bi morala politična koordinacija ostati v rokah koalicije voljnih, vloga Nata pa naj bi bila omejena na vsakodnevne operacije.

Tako zdaj vse bolj kaže, da bo zavezništvo skrbelo za izvajanje prepovedi letenja nad Libijo, torej da na nebu ne bo libijskih vojaških letal. ZDA pa naj bi še naprej vodile napade koalicijskih sil na Gadafijeve kopenske sile in ostale vojaške cilje na kopnem.

Britanci obstreljevali libijske oklepnike

Gadafijeve sile so bile sicer cilj koalicijskih sil tudi v noči na petek. Britanska letala so tako obstreljevala libijska oklepna vozila v okolici Adždabije, tarča napadov pa je bil tudi Tripoli.

Po navedbah Zahoda so Gadafijeve sile že močno oslabljene, vendar pa jih to, kot kaže, še vedno ne ovira, da ne bi tudi same nadaljevale z napadi na upornike. Slednji se sicer medtem trudijo, da bi znova prevzeli nadzor nad tretjim največjim mestom v državi, Misrato.

Libijska vlada opozarja na civilne žrtve

Uradna libijska vlada sicer že ves čas operacije opozarja na civilne žrtve zahodnega posredovanja, medtem ko koalicijske sile odločno vztrajajo, da napadajo zgolj vojaške cilje. Predstavnik libijske vlade Musa Ibrahim je v četrtek zvečer posvaril tudi pred napadi na stavbe državne televizije in radia. Pozval je tudi Varnostni svet Združenih narodov, naj posreduje za končanje napadov na civilne ustanove.

VS ZN ocenil razmere

VS ZN se je sicer v četrtek seznanil s položajem v Libiji, pri čemer je generalni sekretar ZN Ban Ki Moon v svojem prvem poročilu o uresničevanju resolucije VS ZN 1973, ki dovoljuje uporabo sile pri zaustavitvi napadov libijskega režima na oborožene upornike, ocenil, da uveljavljajo prepoved zračnega prometa nad Libijo, ni pa prišlo do prekinitve spopadov.

Ban Ki Moon o “kolateralni škodi”

Zatrdil je tudi, da “ni nobenih dokazov, da so libijske oblasti ukrepale v smeri izpolnjevanja obveznosti, ki jih nalagata resoluciji 1970 in 1973”. Dodal je, da se siloviti spopadi nadaljujejo na območju in v okolici libijskih mest Adždabija, Misrata in Zintan. “Še vedno smo zelo zaskrbljeni nad zaščito civilistov,” je dejal Ban, pri tem pa izrazil upanje, da si bo mednarodna skupnost še naprej prizadevala, da bi se izognili civilnim žrtvam in kolateralni škodi.

Afriška unija skuša posredovati med Gadafijem in uporniki

Medtem je Afriška unija tako predstavnike Gadafijevih sil kot libijskih upornikov povabila v Adis Abebo na pogovore o prekinitvi ognja. Kot je v četrtek v Parizu sporočil predsednik komisije Afriške unije Jean Ping, je Gadafijeva stran že potrdila udeležbo, uporniki pa še ne. Pričakujejo pa, da se bodo pogovorov udeležili. Če ne v Adis Abebi, pa v “Bengaziju, Kairu ali v Tunisu”, je dejal Ping.

Proti zunanjemu vojaškemu posredovanju

Ping je ponovil še, da Afriška unija nasprotuje “zunanjemu vojaškemu posredovanju” koalicijskih sil v Libiji, in poudaril, da se slednje z Afričani niso posvetovale v zadostni meri.

Na razhajanja z Afriško unijo in Arabsko ligo je sicer v četrtek v Bruslju na vrhu voditeljev članic opozoril tudi slovenski premier Borut Pahor. Vrh EU je sicer izrazil pripravljenost za razširitev sankcij proti Gadafijevemu režimu, da bi zagotovili, da se prihodki od nafte in plina ne bi še naprej stekali v njegove žepe. EU bo to predlagala VS ZN.

Pahor o vtisu na arabske in muslimanske države

Pahor je po tem sklepu vrha izrazil zadovoljstvo, ker ni prišlo do večjega razhajanja. “Mislim, da smo dosegli dogovore v besedilu, ki je dosledno ter v duhu in zlasti v okviru resolucije VS ZN 1973,” je dejal.

Pahor pa je ponovno zatrdil tudi, da Slovenija svojih vojakov ne namerava poslati na tla Libije ali katere koli druge države južnega Sredozemlja. To je po njegovih besedah nujno tudi zaradi tega, da se - sploh po odločitvi Nata, da prevzame vodenje vojaške operacij - ne bi v svetu okrepil “napačen vtis, da gre za posredovanje Zahoda proti arabskim ali muslimanskim državam”, je dejal Pahor v petek v Bruslju.

Slovenija pripravljena pomagati beguncem

Je pa Slovenija v okviru svojih zmožnosti pripravljena sodelovati pri pomoči beguncem s tega območja, ki jih je trenutno na mejah EU 300.000, je še izpostavil Pahor. Kot je pojasnil, so se voditelji povezave strinjali, da si bodo države “pošteno” razdelile breme soočanja z begunci, niso pa določili nikakršnih kvot. STA