Nebeška ponudba za izbrane goste
Lastnika turističnega naselja štirih hišic nad Livkom Katja in Bojan Roš letos napovedujeta konec krize in ponovno rast dohodka. Njuno turistično naselje je namenjeno zahtevnejšim in petičnejšim gostom - v celotni populaciji je namreč teh vsaj deset odstotkov - zato sta krizna leta preživela brez večjih pretresov.
Namesto redne letne rasti števila nočitev sta sicer beležila stagnacijo, vendar je bilo to dovolj, da sta brez težav krila stroške delovanja in kreditne obveznosti.
“Seveda bi se spet lotil tega. Danes bi bilo celo veliko laže,” pravi Bojan Roš, ko ga pobaram, ali bi se v današnjem času, zaznamovanem z gospodarsko krizo, še lotil skoraj dvomilijonske naložbe, kolikor je znašal vložek v turistično naselje Nebesa. Ko je pred skoraj desetimi leti začel z gradnjo, so bili na voljo le bančni krediti, pravi, danes pa imajo podjetniki veliko drugih finančnih možnosti, vključno z razvojnimi nepovratnimi sredstvi in črpanjem evropskega denarja. A mu še na pamet ne pade, da bi obžaloval svoje odločitve. Verjetno tudi zato, ker se turistično naselje razvija po predvidenih načrtih, formula turizma za izbrance pa se je prav v krizi izkazala za pravo.
Roševi se že pripravljajo na novo naložbo. Gre za 40-kilovatno fotovoltažno elektrarno, ki bi Nebesom zagotovila energijsko samooskrbo. Bojan Roš priznava, da je njihov kompleks energijsko precej potraten, zato bi prehod na sončno energijo močno zmanjšal stroške vzdrževanja. Poleg tega sodi sončna energija v miselni koncept, iz katerega so zrasla Nebesa in ki vedno znova očara tamkajšnje goste.
Naselje Nebesa pri Livku stoji na eni najlepših točk na obronku Kolovrata. Sestavljajo ga štiri apartmajske hišice za dva, največ tri ljudi vsaka, poleg stoji še večja zasebna hiša zakoncev Roš v istem stilu, vse drugo pa naredi narava. Naselje je projektiral arhitekt Rok Klajnšček, ki je bil zanj večkrat nagrajen, že ob svojem nastanku leta 2004 pa je vzbudilo veliko pozornosti. Zakonca Roš sta zadovoljna, da sta dosledno izpeljala vse arhitektove zamisli, saj je tudi to ena od neizogibnih postavk, ki jih terja visoki turizem.
Za izobražene, petične in ... izčrpane
“Obama prihaja v Nebesa?!” je pretreseno vzkliknila ameriška gostja, ko jo je Katja Roš, podobno kot vse druge goste, obvestila o skorajšnjem obisku predsednika države. Seveda ni šlo za Baracka Obamo, se posmeje Katja, ko nam pripoveduje anekdoto, temveč za našega predsednika Danila Türka. “Če rečeš Američanom, da prihaja predsednik države, je zanje samoumevno, da je to lahko le njihov predsednik,” se zabava Katja, ki se je v letih vodenja Nebes dodobra naučila prepoznavati značaj in potrebe svojih gostov. Tako dobro ve, da mnogi pri njih iščejo predvsem mir in tišino. Take po uvodnih pozdravih pusti pri miru in po možnosti poskrbi, da jih ne bi motil niti otroški vrišč. Prav zato v Nebesih niso naklonjeni družinam z majhnimi otroki. “Jih je pretežko krotiti,” pravi Bojan, ki ima izkušnje s svojo vnukinjo in dobro ve, kako se temu streže.
Nebesa so namenjena petičnim izbrancem, čeprav zakonca Roš o svojih gostih raje govorita kot o izobraženih in radovednih ljudeh, ki vse leto garajo, v Nebesih pa iščejo svojih pet minut miru in sprostitve. V povprečju gre za pare, stare med 30 in 40 leti, torej v najaktivnejših letih, skoraj polovica jih prihaja iz Slovenije, drugi, predvsem v poletni sezoni, pa so tujci. Pred krizo je bilo največ Britancev, ki so z nakupi nepremičnin tudi sicer skoraj povsem zasedli Posočje, v zadnjih letih pa jih dohitevajo Nemci, Američani, manj Hrvati in Italijani. Posebno odsotnost slednjih nekoliko preseneča, saj stojijo Nebesa tik pod grebenom Kolovrata, tako rekoč na slovensko-italijanski meji.
Kriza je ustavila rast
“Lani smo pričakovali katastrofo, ker še tik pred glavno sezono nismo prejeli tako rekoč nobene rezervacije,” se lanskega leta spominja Bojan Roš. “Potem pa je sezona stekla kot leto pred tem,” doda po premisleku. Očitno so bili predvsem tujci zaradi krize previdnejši in so se za počitnice odločali v zadnjem trenutku. Danes pa se kriza po oceni Bojana Roša v svetu že umirja, ne pa tudi v Sloveniji. In ker predstavljajo Slovenci skoraj polovico vseh nočitev v Nebesih, je seveda njihov izpad težko nadomestiti, pravi Bojan. Pa čeprav se gostje Nebes načeloma ne ukvarjajo z vprašanjem preživetja, temveč prej s kakovostjo življenja.
Nebesa so zato lani, podobno kot dve zaporedni leti pred tem, leto končala brez indeksa rasti. To pa je bila tudi najbolj dramatična plat krize, pravi Bojan Roš, ki že napoveduje tudi boljše čase. Na podlagi letošnjih rezervacij je namreč prepričan, da lahko spet računa na rast števila nočitev, čeprav si še ne upa napovedovati odstotka rasti. “Za tujce je kriza mimo, kar je videti tudi po tem, da rezervirajo hišice za vedno daljša obdobja. Zato računamo, da bo letošnja rast vsaj tolikšna kot pred krizo.”
Naselje Nebesa so odprli konec leta 2004, tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki, ki so jim pripeljali prve goste. Prvi dve leti je bila rast prometa seveda skokovita, najprej 50, potem pa tudi do 30 odstotkov, leta 2005 pa se je promet umiril in se obdržal na rednih desetih odstotkih rasti vse do usodnega leta 2008. “Ko smo odprli Nebesa, sem tako dinamiko rasti tudi predvidel. Le krize nisem načrtoval,” se posmeje Bojan, ki je zadovoljen, da kljub nekoliko skromnejšim sezonam uspejo obvladovati stroške poslovanja in pokriti vse svoje finančne obveznosti do bank. Celotno investicijo v višini slabih dveh milijonov evrov naj bi odplačali v petnajstih letih, dobra polovica teh obveznosti pa je že za njimi. Tudi zato niso bila potrebna odstopanja od prvotnega poslovnega načrta. “Kljub relativno visokim cenam smo najbolj zasedena destinacija v Soški dolini, kar je zanimivo,” pravi Roš. Kapacitete Nebes so zasedene 45-odstotno, cilj pa je 50-odstotna zasedenost. “Ta cilj bi že dosegli, če se ne bi vmešala kriza,” pravi Bojan, ki verjame, da do njega ne bodo potrebovali več dolgo.
Trženje prek izbranih portalov
Ko je Bojan Roš načrtoval Nebesa in razmišljal o strategiji trženja, se je odločil, da se bo omejil na svetovni splet. Pravzaprav je na začetku svoje poslovne poti razmišljal celo o tem, da bi se odpovedal oglaševanju in pustil, da se glas o Nebesih širi samo od ust do ust, vendar je to misel kmalu opustil. Ne glede na ekskluzivnost, ki bi jo vseboval tak način oglaševanja, je bil poslovno vendarle preveč tvegan, pa čeprav je kompleks že takoj na začetku vzbudil veliko zanimanja medijev in javnosti predvsem zaradi svoje arhitekture.
“Naša največja težava je bil pravilen pristop k trženju,” prizna Bojan Roš danes. Glede na naravo gostov, ki pričakujejo ekskluzivnost, so se morali na široko ogniti turističnim agencijam. In tako jim je ostal le internet, kjer so objavili skope podatke o sebi; vse drugo so opravili zadovoljni gostje.
Za Roševe je pomembno, da Nebesa tržijo strogo specializirane manjše agencije, še raje pa elitni spletni portali, kakršen je na primer portal ameriške agencije Harper. Taki portali ne prodajajo svojega oglasnega prostora, ampak sami poiščejo ekskluzivne destinacije, ki jih potem ponudijo svojim strankam. “Na take portale si lahko le povabljen,” pravi Bojan, ki ne skriva zadovoljstva, da so enega takih izpitov že uspešno opravili. Agent agencije Harper je preživel v Nebesih nekaj dni, ne da bi se predstavil, in na podlagi njegovega poročila so Roševi prejeli vabilo za včlanitev v družbo elitnih turističnih destinacij. “Še danes ne vem, kako so nas našli, domnevam, da jih je na nas opozoril kdo od naših gostov,” pravi Bojan.
Ponudbo Nebes so Američani ocenjevali v paketu s ponudbo v Kendovem dvorcu, vili Bled in Kempinskem.
Razvajanje vključeno v ceno
“Naši gostje so najbolj očarani, ko jim pokažem vinsko klet, kjer si lahko sami postrežejo z izbranimi in domačimi vini, pršutom, domačo salamo in sirom,” pravi Bojan Roš. Domačnost je namreč še ena od jeklenih pravil v Nebesih. In kaj je lahko več vredno kot delikatese, ki nastajajo na obronkih tolminskih planin, ali čaj iz zelišč, ki prekrivajo travnike na poti do Nebes! Odnos do gosta pa se začenja že ob prvem stiku. Običajno je ta prek elektronske pošte, manj pogosto po telefonu. “Telefoni so na tem koncu Slovenije nezanesljivi, v mobilno omrežje pogosto vdirajo italijanski signali,” pravi Bojan, zato stavi predvsem na splet.
Drugi pomemben trenutek je prihod gosta v letovišče, ko mu moraš biti povsem na voljo, pravi Bojan. Pogosto lahko že takrat razumeš, kaj pričakuje in kakšen odnos želi vzpostaviti. Roševa svojim gostom sicer rada svetujeta, kaj naj si med svojim bivanjem ogledata, le izjemoma pa jih vodita na izlete. Enega takih se še danes z veseljem spominja Bojan.
Neki Rus, okoli trideset let jih je štel, se je s svojo soprogo rad vračal v Nebesa. Med enim svojih obiskov si je zaželel, da bi splezal na Krn. Prav na ta dan pa so na Slemenu svečano odpirali novo sirarno, zato ga je Bojan raje povabil tja, “da se naužije nekaj pristnega domačega razpoloženja”. To se je v izobilju tudi zgodilo. Po koncu svečanega dela se je namreč začelo druženje, ki se ga je Rus udeležil v polni meri, ne da bi se otepal domače žganjice. Razprav z domačini ni bilo ne konca ne kraja, podobno kot kasneje ni bilo videti konca poti do Nebes.
Seveda vsi gostje niso tako radoživi, pravi Bojan. Zanimivo je tudi, da med njimi ni veliko športnikov, čeprav okolje Nebes kar kliče po planinarjenju. “Naši gostje se raje razvajajo tako, da z ležalnih stolov občudujejo veličastno naravo, ki jih obkroža z vseh strani,” pravi Katja.
VIDA GORJUP POSINKOVIĆ
