Nekoč so Slovenci v Italiji živeli zaradi meje, danes morajo preživeti, ker meje ni več

Svet
, posodobljeno:

Slovenci v Italiji so v prejšnjih desetletjih računali na nezanemarljivo življenjsko prednost. Zaposlitev so našli brez pretiranih težav. To danes priznavajo vsi. O tem, kako je z zaposlitvenimi možnostmi danes, pa so mnenja rahlo različna.

Predsednik SKGZ Rudi Pavšič
Predsednik SKGZ Rudi PavšičTamino Petelinsek

Nekoč je bil “sistem”. Ta izraz je uporabil Rudi Pavšič ob opisu stanja v obdobju med koncem druge svetovne vojne in razpadom Jugoslavije. “Živeli smo od meje,” je ocenil predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ). “Bilo je čez 100 špediterskih podjetij, Slovenci v Italiji pa so imeli privilegij, da so znali dva jezika, slovenščino in italijanščino, morda pa še hrvaščino zraven. Sreča je bila tudi v tem, da italijanska populacija ni čutila potrebe, da bi se naučila slovenščine. Učenju so nasprotovali iz političnih razlogov, kar je bilo zelo nepragmatično.”

Do razkroja Jugoslavije so Slovenci v Italiji računali še na Tržaško kreditno banko (TKB), ki je ravno tako ponujala veliko delovnih mest. Banka se je večinoma napajala z dijaki, ki so maturirali na slovenskem trgovskem zavodu. “Sistem” pa so dopolnjevala še mnoga izvozno-uvozna podjetja, v katerih so bili zaposleni večinoma Slovenci.

Nepripravljeni na padec meje

Slika se je začela naglo spreminjati na začetku devetdesetih let. “Propad TKB je bil travmatičen zaključek zgodbe, ki bi se itak morala končati,” nam je povedal Pavšič. Bankrot tržaške banke je s seboj potegnil številne tvrdke. Pri življenju so se sicer ohranila špediterska podjetja, njim pa se je čas začel iztekati ob vključevanju Slovenije v EU in vstopu v schengensko območje.

“Po mojem mnenju na padec meje nismo bili pripravljeni oziroma ga nismo znali izkoristiti,” je nadaljeval predsednik SKGZ. “Govorim na podlagi empiričnih ugotovitev. Vem, česa vsega ni bilo narejenega oziroma česa vsega nismo izkoristili na področju obmejnega gospodarstva. Prav tako pa se zavedam, da je o tem lahko govoriti, težje pa je čezmejno sodelovanje udejanjati. Pri iskanju partnerjev onkraj meje moraš imeti zaupanje, moraš seveda tvegati, kar ni enostavno. Razloge za to zamujanje pa gre iskati tudi na institucionalni ravni, kajti še vedno obstaja nezaupanje Italijanov do Slovencev in obratno.”

PETER VERČ

Več o tem preberite v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic, v prilogi 7. val.

Ivan Perčič in Andrej Šik
Ivan Perčič in Andrej ŠikPeter Verč
Trst se mora odločiti, kaj hoče biti
Trst se mora odločiti, kaj hoče bitiLeo Caharija