Nemčija in Avstrija evropske države pozvali k znižanju javnih dolgov

BERLIN > "Naše temeljno prepričanje je, da moramo v Evropi znova priti do znižanja ravni državnih dolgov," je ta teden poudaril nemški finančni minister Christian Lindner, ki se je na to temo sešel z avstrijskim kolegom Magnusom Brunnerjem.

Ta je utemeljil, da je dolgove treba znižati, "da zagotovimo fiskalno stabilnost in ohranimo zmožnost centralnih bank za ukrepanje".

Hkrati je Brunner izpostavil pomen investicij v konkurenčnost evropskih gospodarstev in zelene tehnologije. Četudi naj bi temeljile na zasebnem kapitalu, namreč svojo odgovornost zanje nosijo tudi države, ga je dopolnil nemški minister.

Brunner je ob tem podprl poenostavitev in uveljavitev bolj učinkovitih pravil glede javnega dolga držav članic EU, hkrati pa menil, da pakt za stabilnost in rast, ki zgornjo mejo javnega dolga postavlja pri 60 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), že zagotavlja zadostno prožnost.

EU je po dolgi zamrznitvi pakta zaradi pandemije covida-19 razpravo o reformi fiskalnih pravil oživila lansko jesen. Cilj je reforma do leta 2023, ko naj bi nehala veljati klavzula, uvedena ob začetku pandemije, ki omogoča maksimalno odstopanje od pravil.

V Evropski komisiji so ob vnovičnem zagonu razprave izpostavili, da je treba zagotoviti pravila, ki bodo kos ključnim izzivom - znižati je treba visok javni dolg in pri tem zmanjšati razlike med članicami, zagotoviti ogromne naložbe v zeleni prehod in digitalno preobrazbo ter ob tem pravila tudi poenostaviti.

Razpravo so sprožile Francija in nekatere druge države. Da bi bilo treba proračunska pravila EU prilagoditi po meri držav članic, je v decembrskem intervjuju za nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung izpostavil tudi evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Prepričan je namreč, da ni mogoče vseh držav obravnavati enako.

Evropska komisija ocenjuje, da je trenutni dolg EU na ravni 92 odstotkov BDP, razlike med državami članicami unije pa so velikanske. V Italiji je tako javni dolg na ravni 155 odstotkov BDP, na Nizozemskem pa pri okoli 57 odstotkih BDP.

Močno zadolžene države se bojijo, da bi prehiter povratek k paktu lahko omejil njihovo gospodarsko okrevanje.