Nemčija in Avstrija Grčiji zažugali z neizplačilom posojila

BERLIN, DUNAJ, PARIZ, ATENE> Uradni govorec nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla je danes v Berlinu poudaril, da je izplačilo zadnjega obroka posojila Grčiji, vrednega osem milijard evrov, odvisno od izida pogovorov, ki bodo na mednarodni ravni potekali v prihodnjih dneh.

Tudi avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je opozorila, da izplačilo šeste tranše lani dogovorjenega 110 milijard evrov težkega posojila Atenam glede na trenutne “dramatične okoliščine” ni gotovo.

Kot je tudi dejala, bodo finančni ministri EU, ki se bodo prihodnji teden zbrali v Bruslju, “pozorno poslušali, kaj imata o tem povedati Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska centralna banka”.

Merklova pričakuje pojasnila

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je danes pred srečanjem s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyem, vodji evropskih institucij in IMF ter s predstavniki Grčije v Cannesu dejala, da Evropa od Grčije pričakuje jasna pojasnila o tem, kako namerava implementirati ukrepe, dogovorjene na vrhu v Bruslju 27. oktobra.

“Tisto, kar je za nas pomembno, je akcija. Minuli teden smo dosegli dogovor o reševalnem svežnju za Grčijo. In evropska stran, vsaj Nemčija, želi implementirati ta načrt,” je dejala kanclerka. Povedala je še, da ima rada Grčijo, “kadar se ta vede razumno”.

Papandreu naj bi partnerje seznanil z referendumom

Francoski premier Francois Fillon je medtem danes izrazil obžalovanje, da se je Grčija odločila za “enostranski” razpis referenduma. Dodal je, da morajo Grki, če želijo obdržati evro, to povedati hitro in jasno.

Očitki na račun Papandreua oziroma grškega referenduma po Evropi dežujejo že cel dan. Predstavniki držav območja evra so jezni predvsem zato, ker naj jih grški predsednik vlade med pogajanji pred vrhoma EU in območja evra minuli teden ne bi obvestil o referendumski nameri.

A Papandreu je te očitke danes zavrnil. Kot je pojasnil prek uradnega govorca Iliasa Mossialosa, je o svojih namenih obvestil evropske partnerje. Pri tem je priznal, da ni podal časovnice napovedi referenduma, saj da je bilo to “zaupno”.

Grški premier je razpis referenduma o dogovoru za celovito rešitev evra, ki so ga voditelji EU dosegli 27. oktobra, napovedal v ponedeljek.

Dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize.

Dolg bi ostal na 120 odstotkih BDP

Ob prispevku 130 milijard evrov javnega denarja in pristanku bank na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic se bo grško dolžniško breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Članice območja evra in Mednarodni denarni sklad (IMF) bodo Grčiji v drugem paketu v zameno za nadaljevanje strogih varčevalnih in reformnih ukrepov do leta 2014 zagotovili novih 100 milijard evrov javnega denarja iz sklada za zaščito evra (EFSF), vključno z dokapitalizacijo grških bank, poleg tega pa bo javni sektor prispeval še 30 milijard evrov v zameno za pristanek bank na odpis vrednosti grškega dolga.

STA