Nemčija pripravljena poslati vojaška letala v boj proti IS v Siriji

BERLIN > O napotitvi nemških letal v Sirijo bodo po napovedih nemške tiskovne agencije dpa še danes razpravljali v poslanskih skupinah krščanskih demokratov (CDU) in socialnih demokratov (SPD).

Nemški ministri, med njimi vodja diplomacije Frank-Walter Steinmeier in obrambna ministrica Ursula von der Leyen, so odločitev o napotitvi lovskih bombnikov sprejeli, potem ko je Angela Merkel v sredo po pogovorih s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom v Parizu obljubila hiter odgovor na prošnjo, da bi Nemčija prevzela dodatne naloge v boju proti terorizmu. Poudarila je, da se je treba proti IS boriti z vojaškimi sredstvi.

Cameron v parlamentu terjal sodelovanje v napadih na IS v Siriji

Po terorističnih napadih v Parizu je britanski premier David Cameron danes v parlamentu terjal sodelovanje Velike Britanije v zračnih napadih na cilje Islamske države (IS) v Siriji. IS predstavlja neposredno grožnjo in pri zagotavljanju lastne varnosti se ne bi smeli zanašati na druge, je poudaril, a obljubil, da vojakov v Sirijo ne bo pošiljal.

Velika Britanija v napadih mednarodne koalicije na cilje IS v Iraku že sodeluje, sedaj pa naj bi, tako vsaj želi vlada, te napade razširila še na Sirijo. Parlament naj bi o tem odločal v prihodnjih tednih, verjetno še pred 17. decembrom, ko se za poslance začenjajo božično-novoletne počitnice.

V preteklosti Cameron med poslanci ni imel podpore za napade v Siriji, a po nedavnih napadih v Parizu se je vzdušje tudi v Londonu spremenilo. Zdaj bi te napade zagotovo podprlo več poslancev kot še pred mesecem dni - ne le Cameronovih torijcev, ampak tudi opozicijskih laburistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Cameron je poslancem v svojem zagovoru razširitve napadov na Sirijo odgovoril na vprašanja “zakaj, zakaj mi, zakaj zdaj, je to zakonito, kje so kopenske čete, kaj je strategija, obstaja konec tega konflikta in kakšen je načrt za tisto, kar bo sledilo”.

Med razlogi za napade v Siriji je izpostavil, da predstavlja IS “zelo neposredno grožnjo” Veliki Britaniji in njenim zaveznicam, ter spomnil na serijo terorističnih napadov v Evropi in drugje, katerih tarča so bili tudi Britanci - npr. v junijskem napadu v Tuniziji, ko je džihadist IS ubil 38 turistov, od tega kar 30 britanskih.

Poslancem je razkril, da so na britanskih tleh letos preprečili sedem napadov, ki so bili ali povezani z IS ali navdihnjeni z njeno propagando.

Kot je vztrajal, se Britanci “ne bi smeli zadovoljiti s tem, da zagotavljanje svoje varnosti prepuščamo svojim zaveznikom”. “Morali bi pomagati zaveznikom (...) in ne stati ob strani.”

Pri vprašanju “zakaj zdaj” je spomnil, kako grozljivo je bila napadena “naša prijateljica in zaveznica Francija”, in odgovoril z vprašanjem: “Če ne zdaj, kdaj?”

Vztrajal je, da bo IS navdihovala islamske skrajneže po vsem svetu in jih pridobivala v svoje vrste, vse dokler bo lahko “prodajala mit svojega tako imenovanega kalifata”. Poleg tega bo, kot je opozoril, neukrepanje proti džihadistom ogrozilo uspešen boj proti njim v sosednjem Iraku, je posvaril.

Kot pravni temelj za napade na IS v Siriji je navedel pravico do samoobrambe, ki je zapisana v ustanovni listini ZN, in tudi soglasno sprejeto resolucijo Varnostnega sveta ZN o boju proti IS.

Za boj proti IS na kopnem vidi Cameron možnost v 70.000 sirskih upornikih, ki ne pripadajo skrajnim skupinam. “Potrebujejo našo pomoč. Ko jo bodo dobili, jim bo uspelo. Zato bi morali po mojem narediti več, da jim pomagamo iz zraka,” je dejal. Zatrdil je, da britanskih vojakov v Siriji ne bo, in ocenil, da bi bilo kopensko posredovanje Zahoda tam kontraproduktivno.

Strategija za Sirijo v sedmih točkah

Glede strategije za “potem” je premier med drugim obljubil, da bo Velika Britanija za pokonfliktno obnovo Sirije namenila najmanj milijardo funtov. Že pred tem je v pismu poslancem orisal strategijo za Sirijo v sedmih točkah, katere del so tudi diplomatski in humanitarni napori ter načrti za čas po odhodu Bašarja al Asada z oblasti.

Cameron je v govoru sicer priznal, da je situacija v Siriji izredno kompleksna, in zatrdil, da niso naivni in da se tega dobro zavedajo. Diplomatska in politična rešitev sirske vojne je ključna, je priznal, a na dolgi rok. “Ali lahko čakamo na njo, preden ukrepamo vojaško? Jaz pravim, da ne.”

“To nikakor ni strategija 'nekaj pač moramo narediti'. Gre za temeljit premislek, ki združuje vse dele načrta - diplomatski, politični, humanitarni, obnovo in vojaško akcijo.”

Po premierju je poslance nagovoril vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, ki britanskim napadom v Siriji nasprotuje, čeprav se vse več laburističnih poslancev k njim nagiba.

Corbynov govor je bila v bistvu serija vprašanj Cameronu, med katerimi je bilo prvo, ali bi britanski napadi na cilje IS v Siriji dejansko naredili Veliko Britanijo varnejšo, saj mora biti to glavni cilj vlade. Podvomil je tudi v uspeh načrtovanega boja proti IS in opozoril, da so vojaška posredovanja Zahoda v preteklosti prinesla nepričakovane in neželene posledice.

“Vprašanje zdaj mora biti, ali bo razširitev britanskega obstreljevanja iz Iraka v Sirijo verjetno zmanjšala ali še povečala to grožnjo ter ali bo zavrla ali še razširila teroristično kampanjo IS na Bližnjem vzhodu,” je poudaril Corbyn in podvomil, da bo britansko posredovanje prineslo uspeh, posebej če ne bo tudi kopensko, česar pa si nihče ne želi.

STA