Nemčija razmišlja o zamiku zapiranja termoelektrarn
Nemčija v želji po zagotovitvi energetske varnosti države razmišlja o zamiku zapiranja termoelektrarn v državi, je danes sporočila nemška vlada. V Berlinu se namreč bojijo motenj v dobavi električne energije, ki bi jih lahko povzročila vojna v Ukrajini oziroma sankcije Zahoda zoper Rusijo.
BERLIN > V Berlinu so danes pojasnili, da bo treba zmanjšati porabo plina za proizvodnjo električne energije v državi, za to pa bi morda morali dlje časa uporabljati termoelektrarne.
Nemčija si je sicer za cilj zastavila vse termoelektrarne zapreti najpozneje do leta 2038, nemška vladajoča koalicija, ki jo sestavljajo socialdemokrati (SPD), liberalci (FDP) in Zeleni, pa bi to rada dosegla celo do leta 2030, tako da bi bila država podnebno nevtralna do leta 2045.
Vladimir Putin je v sredo dejal, da bo Rusija za dobavo plina nekaterim državam, med njimi so vse članice EU, sprejemala le plačila v rubljih, v Nemčiji pa so že odgovorili, da bi to pomenilo kršitev pogodbe.
Energetski prehod naj bi temeljil na začasno povečani uporabi plina, v tem času pa so nameravali v državi zgraditi infrastrukturo za zelene vire energije.
Vojna v Ukrajini je te načrte močno zamajala. Kar 55 odstotkov uvoženega plina v Nemčiji je namreč iz Rusije. Energetska odvisnost od te države se je tudi sicer izkazala za ahilovo tetivo EU pri poskusu kaznovanja ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi napada na Ukrajino.
Nemško gospodarsko ministrstvo se je bilo ob vse glasnejših pozivih, naj EU sprejme popoln embargo na ruski uvoz energentov, že prisiljeno ozreti v tujino za dodatne nakupe premoga, s katerimi bi zagotovili potrebne državne energetske rezerve.
Koalicija se nobenemu od omenjenih okoljskih oziroma podnebnih ciljev še ni odrekla, bi pa termoelektrarne ohranila v pripravljenosti za podaljšano delovanje, če bi se to izkazalo za potrebno.