Nemčija slavi 35. obletnico padca Berlinskega zidu in se spominja kristalne noči

BERLIN > Nemški kancler Olaf Scholz, čigar koalicija je ta teden razpadla, je padec Berlinskega zidu, ki je v mestu ločeval takratni vzhodno in zahodno Nemčijo, v današnjem nagovoru državljanom izpostavil kot primer evropske kohezije. Ob tem je pozval k solidarnosti.

"Naša skupna zgodovina nam kaže, kako dosegamo svoje cilje: s skupnimi močmi - za mir in svobodo, za varnost in blaginjo, za pravno državo in demokracijo," je dejal.

Pri tem je poudaril, da so k padcu Berlinskega zidu prispevale tudi nemške sosede v srednji in vzhodni Evropi. "Zmaga svobode jeseni 1989 je bila vseevropska zmaga," je dodal Scholz, čigar vladajoče zavezništvo treh strank je razpadlo na dan ponovne izvolitve Donalda Trumpa, kar je Nemčijo pahnilo v politično krizo.

Nemčija 9. november 1989 praznuje kot dan, ko je vzhodnonemška diktatura po večmesečnih mirnih množičnih protestih odprla meje na Zahod, s tem pa tudi pot do ponovne združitve Nemčije in razpada sovjetskega komunističnega bloka.

Osrednje spominske slovesnosti se je udeležil tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. Poklonil se je spominu na najmanj 140 ljudi, ubitih med hladno vojno, ko so poskušali pobegniti iz Nemške demokratične republike (NDR) na Zahod v Zvezno republiko Nemčijo (ZRN).

Obletnica padca Berlinskega zidu sovpada z obletnico protijudovskega pogroma 9. novembra 1938, znanega kot kristalna noč, ko so nacisti po vsej Nemčiji zažgali ter oropali sinagoge in podjetja v lasti Judov, kar velja za začetek prizadevanj Tretjega rajha za izbris Judov.

Berlinski župan Kai Wegner je danes opozoril, da je antisemitizem še vedno realnost, "žal tudi v našem mestu, na naših ulicah".

Poudaril je, da mestna uprava dela vse, kar je v njeni moči, da za to sovraštvo ne bi bilo prostora. "Naloga vseh nas pa ostaja, da dosledno nasprotujemo sovraštvu do Judov - ne glede na to, od kod prihaja in kje se dogaja," je dodal.

Nemčija trenutno preživlja težko obdobje. Poleg politične krize, v kateri se je znašla vlada po razpadu koalicije, skrbi prinaša zmaga Trumpa na ameriških volitvah. Ta bi lahko imela negativne posledice za nemško gospodarstvo, danes opozarja londonski Times. Dodatne carine na evropske izdelke, ki jih napoveduje Trump, bi bile namreč lahko še posebej pogubne za Nemčijo, za katero so ZDA največja trgovinska partnerica.

EU bi lahko odgovorila s podobnimi ukrepi za uvoz iz ZDA, nemški ekonomski inštitut pa po pisanju Timesa ocenjuje, da bi trgovinska vojna Nemčijo v štirih letih Trumpovega mandata lahko stala od 120 do 180 milijard evrov.