Neobičajna, a meteorska pot

PARIZ > Pred letom in pol ga zunaj Francije ni poznal nihče, v svoji domovini pa je bil zgolj eden od članov večtisočglave politične elite. A ga je nedorečenost (in neučinkovitost) socialistične stranke najprej “dvignila” med resne predsedniške kandidate, po korupcijskih težavah Françoisa Fillona pa je postal velik up liberalno-demokratične, a socialno čuteče Francije. Zato mu v drugem krogu ni bilo težko pod svojim dežnikom zbrati vseh strank in gibanj ustavnega loka.

Rodil v ateistični družini, pri 12 letih se je dal krstiti

Svojeglave in nenavadne odločitve so Macrona spremljale od otroštva: čeprav se je rodil v ateistični družini v Amiensu na severu Francije, so ga pri 12 letih na njegovo zahtevo krstili. V srednji šoli se je zaljubil v sošolkino mamo (sicer tudi njegovo učiteljico), ki je kasneje postala njegova žena. Zbežal je od doma, javnost pa je vedela, da sta s 24 let starejšo Brigitte Trogneux par, čeprav je bila slednja še vedno poročena. Formalno gledano ima sedem vnukov, čeprav še nima 40 let.

Kot investicijski bankir je v letih 2011 in 2012 v banki Rotschild zaslužil več kot milijon evrov na leto, kar vzbuja veliko nezaupanje predvsem pri sindikatih in levo usmerjenih volilcih. Prav tako svojeglavo je lani zapustil položaj gospodarskega ministra, ustanovil gibanje En Marche (Naprej), se podal v predsedniško tekmo in z 39 leti postal najmlajši predsednik francoske pete republike. Čeprav se je v kampanji poskušal prikazati kot nov, svež obraz, v politiki dejansko ni novinec. Diplomiral je na znameniti univerzi ENA, ki velja za kovnico vseh vodilnih javnih uslužbencev in bodočih voditeljev države. Ima tudi magisterij iz filozofije, je izurjen pianist, član socialistične stranke pa je bil med letoma 2006 in 2009.

Macron je tudi za francosko politično sceno precejšnja neznanka, zato je med politologi velika debata, na kakšen način bo sploh vladal. Njegov politični profil je liberalen, strpen in proevropski. EU bi reformiral in jo nadgradil, napovedal je, da bo predlagal določene sankcije proti Poljski, ker krši temeljna načela EU. Ni bojevit republikanec, zato ni podprl prepovedi nošnje islamskih oblačil na francoskih univerzah. Asimilacijo bi pospešil tudi s 500-evrskim bonom za kulturne prireditve za vse mlade Francoze.

V programu ima 50 milijard javnih investicij, s katerimi bi ustvaril nova delovna mesta, vpeljal poklicna pripravništva in prehod na obnovljive vire energije. Zavzema se tudi za popolno povračilo stroškov za očala, zobne proteze in slušne pripomočke. A v gospodarstvu zastopa precej liberalne poglede: kot minister je liberaliziral avtobusni sektor in omogočil odprtje trgovin ob nedeljah. Napoveduje še zmanjšanje davka na dobiček pravnih oseb, a bi zadržal spodbude za kmete. V programu ima še precej predlogov, ki zadevajo kakovost življenja vseh Francozov, napoveduje na primer prepoved prenosnih telefonov v šoli za mlajše od 15 let.

Skrajna desnica zaustavljena

Po rezultatih vzporednih volitev je prednost Emmanuela Macrona pred Marine Le Pen tolikšna, da je že sinoči postalo jasno, da je 39-letni Macron novi francoski predsednik. Tudi razlika bo precejšnja, kandidatka skrajne desnice bo prejela le nekaj več kot eno tretjino glasov.

Neodvisnemu kandidatu Emmanuelu Macronu so že sinoči čestitali za zmago z vseh strani, tudi s slovenskega političnega vrha. Voditeljem zahodnoevropskih držav se je odvalil kamen od srca, saj je voditeljica Nacionalne fronte, Marine Le Pen, ki se je uvrstila v drugi krog, s ksenofobnimi in protievropskimi izjavami (napovedala je tudi referendum o izstopu iz evrskega območja in EU) grozila, da bo postavila na glavo ne samo francosko, temveč tudi evropsko politiko. Pomembno je tudi, da je razlika med kandidatoma precejšnja. Glede na vzporedne volitve je namreč Macron prejel 65,1 odstotka glasov, medtem ko je za Le Penovo glasovalo 34,9 odstotka volivcev.

Skrajna desničarka je dobila manj glasov, kot so ji napovedovale ankete (okrog 40 odstotkov), a je vseeno izboljšala rezultat njenega očeta Jean Marie Le Pena, ki je pred 15 leti v drugem krogu prejel manj kot 20 odstotkov glasov.

Sinoči sta se kandidata, ki sta se v zadnjih dneh predvolilne kampanje obkladala z raznimi žaljivkami, že pogovarjala po telefonu, Le Penova pa je priznala poraz. Macronu, ki so ga pred drugim krogim podprli v obeh tradicionalno najmočnejših francoskih strankah, tako socialisti kot republikanci, je za zmago že čestital tudi dosedanji predsednik Francois Hollande. Prisegel bo še ta teden.

Sicer pa že 11. in 18. junija junija Francijo čakajo tudi parlamentarne volitve, na katerih bo sodelovalo tudi Macronovo gibanje En Marche. Prav od njegovega uspeha bo odvisno, kako bo novi predsednik lahko dejansko vladal v državi, saj za napovedane reforme potrebuje tudi podporo v parlamentu.

Macron in Le Penova sta dobila največ glasov v prvem krogu predsedniških volitev v Franciji 23. aprila in sta se pomerila v odločilnem drugem krogu.

DENIS SABADIN