Neslaven zaton globokega grla

WASHINGTON > Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks, ki je julija objavila 77.000 vojaških dokumentov iz vojne v Afganistanu, Julian Assange, pa je prav tako v ponedeljek sporočil, da ni res, da bi kmalu nameravali objaviti približno 400.000 dokumentov iz iraške vojne.

Pripravljajo se na objavo dokumentov

Tiskovni predstavnik Pentagona polkovnik David Lapan je konec preteklega tedna dejal, da se pripravljajo na objavo dokumentov in so zato ustanovili posebno delovno skupino, v kateri je 120 ljudi, ki pregledujejo dokumente in se pripravljajo na morebitno objavo občutljivih vsebin. Zaskrbljeni so zaradi morebitne objave imen ameriških sodelavcev in informacij o poteku operacij. Lapan je zato WikiLeaks pozval, naj papirjev ne objavlja, ampak jih vrne Pentagonu. Lapan pa je v ponedeljek pozval tudi medije, naj WikiLeaksu ne dajejo verodostojnosti in naj ne objavijo “ukradenih” dokumentov.

Aretirali vojaškega obveščevalca

Uradno še vedno ni znano, kdo je spletni strani priskrbel dokumente. Medetm je ameriška vojska v zvezi s tem aretirala vojaškega obveščevalca v Iraku Bradleyja Manninga.

Spletna stran WikiLeaks je postala razvpita letos spomladi, ko je na njej lahko ves svet videl, kako ameriški vojaški helikopterji streljajo na neoborožene ljudi v Iraku, med njimi na dva fotografa tiskovne agencije Reuters.

V petek je bilo objavljeno pismo ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa demokratskemu predsedniku senatnega odbora za oborožene sile Carlu Levinu iz Michigana, v katerem Gates pravi, da objava afganistanskih dokumentov ni kompromitirala občutljivih obveščevalnih virov ali dejavnosti.

Škoda za nacionalna varnost ZDA

Objavljeni dokumenti so se nanašali na vsakdanje aktivnosti, ne pa na občutljive zadeve. Kljub temu pa objava pomeni tveganje za ljudi, katerih imena so bila objavljena, predvsem afganistanske sodelavce ZDA, to pa lahko povzroči škodo nacionalni varnosti ZDA. Pismo je bilo poslano že 16. avgusta.

Objava dokumentov o vojni v Afganistanu je povzročila več razburjenja v svetu kot pa v samih ZDA, kjer so z izdatno pomočjo najbolj razširjenih medijev na zadevo hitro pozabili. Vojna v Afganistanu sicer še poteka, vendar večine Američanov več ne zanima. Še manj zanimanja je za vojno v Iraku. Zagovorniki obeh vojn, so po objavi dokumentov WikiLeaks ostali to še naprej, prav tako pa to velja tudi za nasprotnike.

Assangeju grozi pregon

Paradoksalno je, da je objava dokumentov bolj škodovala spletni strani WikiLeaks in njenemu ustanovitelju Julianu Assangeju, kot pa Pentagonu ali ameriški vladi. Spletna stran je že od 29. septembra “v vzdrževanju”, Assangeju pa medtem grozi pregon zaradi domnevnih spolnih zločinov na Švedskem, podjetje, prek katerega so po spletu zbirali denar, pa je prekinilo sodelovanje z njimi.

NR