Netanjahu: “Izrael se ne bo umaknil za meje iz leta 1967”
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj v ameriškem kongresu doživel navdušen sprejem ameriških zakonodajalcev. Precej manj so njegove izjave o viziji reševanja izraelsko - palestinskega konflikta navdušile Palestince, ki so se nanje že odzvali.
WASHINGTON>Benjamin Netanjahu se je v petek v Beli hiši sestal s predsednikom ZDA Barackom Obamo v nekoliko bolj napetem ozračju, saj je Obama pred tem Izrael javno pozval, naj kot temelj za pogajanja s Palestinci sprejme meje iz leta 1967 ob dogovoru o zamenjavi ozemelj. Netanjahu se je ostro odzval in dejal, da je umik za meje iz leta 1967, ko je Izrael zasedel Zahodni breg, Gazo in vzhodni Jeruzalem, nesprejemljiv, ker teh meja ne bo mogoče braniti.
Svetopisemsko utemeljevanje države
O nesoglasjih z Obamo v kongresu včeraj ni bilo sledu. Netanjahu je predaval o zgodovini in lastni mladostni udeležbi v vojnah z Arabci ter utemeljeval svetopisemsko pravico Izraela do države na ozemlju, kjer je danes. Vztrajal je, da se Izrael za meje iz leta 1967 ne bo nikoli umaknil niti ne bo dovolil delitve Jeruzalema, ki ga za svojo prestolnico želijo tako Izraelci kot Palestinci. Prav tako je zavrnil možnost vrnitve palestinskih beguncev v Izrael.
Ob tem pa je podprl ustanovitev sodobne in cvetoče palestinske države. Kot je dejal, bo Izrael velikodušen glede njenih meja, pri čemer je sam zavezan miru in pripravljen na boleče kompromise. “Treba je biti pošten. Nekaj naselbin bo ostalo zunaj meja izraelske države,” je dejal Netanjahu.
“Grožnje Izraelu je potrebno jemati resno”
Poudaril je še, da Izrael podpira demokratična gibanja v arabskem svetu in izrazil željo, da bi bil Izrael le ena od demokracij na Bližnjem vzhodu. Mirovna sporazuma z Egiptom in Jordanijo je označil za ključna, vendar nezadostna, in poudaril, da je treba najti način za trajen mir s Palestinci.
A problem po njegovih besedah ni v tem, da Palestinci zahtevajo svojo državo, ampak v tem, da ne priznavajo pravice do obstoja judovski državi. Palestinskega predsednika Mahmuda Abasa je zato pozval, naj raztrga nedavni spravni dogovor z gibanjem Hamas, ki obvladuje Gazo.
“Grožnje Izraelu je treba jemati resno,” je dejal Netanjahu in pri tem spomnil na holokavst v drugi svetovni vojni. V Abasovem kabinetu so se na Netanjahujeve besede že odzvali in jih označili za nalaganje novih ovir mirovnemu procesu.
Palestinci se bodo obrnili na ZN
Po besedah Abasovega sodelavca Nabila Šata predlogi, ki jih je predstavil Netanjahu, ne izpolnjujejo tega, kar je potrebno za obnovitev bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj. Netanjahujevo vztrajanje, da Izrael obdrži nekatera ključna ozemlja, ki jih Palestinci želijo vključiti v svojo državo, je “napoved vojne Palestincem”, je še zatrdil Šat.
“Ne preostane nam drugega kot da nadaljujemo boj na mednarodnem prizorišču, ustanavljanje naše države in naš narodni boj,” je dejal po poročanju ameriške tiskovne agencije AP.
Palestinski pogajalec Mohamed Štajeh pa je za francosko tiskovno agencijo AFP danes dejal, da Palestincem po Netanjahujevem govoru ne preostane drugega, kot da svoj primer septembra prenesejo pred Generalno skupščino Združenih narodov. S tem je namignil na načrte, da bi Palestinci v ZN lahko zaprosili za priznanje palestinske države.
Netanjahu ZDA čestital za uboj Bin Ladna
Netanjahu je ZDA med drugim čestital, da so se znebile vodje Al Kaide Osame bin Ladna in “militantni islamizem” imenoval za največjo nevarnost današnjega časa. ZDA je tudi pozval, naj nikoli ne dovolijo, da Iran pride do jedrskega orožja.
Dogajanje v kongresu je sicer uvodoma prekinila ženska, ki je z galerije glasno zahtevala konec izraelske okupacije in vojnih zločinov. Policisti so jo hitro prijeli in odvedli iz dvorane, nakar je Netanjahu pripomnil, da je to dokaz, da je svoboda govora živa tako v ZDA, kot tudi v Izraelu, za razliko od arabskega sveta, kjer se takšna dejanja kaznujejo.
STA