Netanjahu že četrtič premier
Izraelski premier Benjamin Netanjahu se bo po torkovi nepričakovani zmagi njegovega Likuda na parlamentarnih volitvah očitno že četrtič povzpel na premierski stolček, s čimer bo postal predsednik izraelske vlade z najdaljšim stažem.
JERUZALEM > Javnomnenjske raziskave pred volitvami so 65-letnemu Benjaminu Netanjahuju napovedovale težke čase, njegovi politični nasprotniki pa so srčno upali, da se bo po šestih letih poslovil od premierskega položaja. Skupaj s prvim mandatom med letoma 1996 in 1999 je bil Netanjahu premier devet let - dlje je doslej ta položaj opravljal zgolj oče judovske države David Ben Gurion.
Volitve so bile tako neke vrste referendum glede Netanjahujevega še četrtega mandata, potem ko se je decembra odločil za predčasne volitve. “Kdorkoli razen Bibija”, kar je njegov vzdevek, je postal slogan njegovih političnih nasprotnikov.
V torek je bil povsod
Njegovo jasno zmago, ki je ankete niso napovedovale, nekateri komentatorji ocenjujejo kar za vstajenje od mrtvih, piše francoska tiskovna agencija AFP. A dejstvo je, da je Netanjahu že skoraj 20 let eden glavnih igralcev na izraelskem političnem prizorišču, ki so ga od poniževalnega poraza na volitvah leta 1999 že velikokrat odpisali.
Netanjahuju je očitno tokrat z ostrim obratom skrajno desno uspelo na svojo stran pridobiti morda še neodločene desne volilce. Še dan pred volitvami se je jasno izrekel proti palestinski državi, čeprav je pred tem v njeno oblikovanje privolil.
Ob obisku ene izmed najbolj spornih judovskih naselbin v priključenem vzhodnem Jeruzalemu, ki ga Palestinci zahtevajo za prestolnico svoje prihodnje države, je tako v ponedeljek obljubil, da si bo še naprej prizadeval za utrditev Jeruzalema, tako da njegova delitev ne bo mogoča in bo vedno ostal združen.
Na sam volilni dan pa je svaril pred množicami arabskih volilcev. V torek je bil vsenavzoč - v medijih in na družbenih omrežjih, zaradi česar si je prislužil celo cenzuro televizije - predvolilna kampanja se je vendarle končala dan prej.
Predstavljal se je kot edini branik Izraela
Netanjahu se je tudi med dosedanjim mandatom ves čas osredotočal na varnost in svaril pred islamističnim terorizmom in Iranom z atomsko bombo. Sebe je predstavljal kot edini branik Izraela, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tik pred volitvami se je v ameriškem kongresu kljub neodobravanju ameriškega predsednika Baracka Obame izrekel proti dogovoru z Iranom glede njegovega jedrskega programa, češ da gre za zelo slab dogovor.
Večkrat je dejal, da gre povsod, kamor ga povabijo, da lahko brani prihodnost in obstoj Izraela. In pri tem se, tako kot nazadnje v Washingtonu, ni vedno oziral na gostitelje. Tako je 11. januarja v Parizu, kjer se je ob drugih svetovnih voditeljih udeležil pohoda proti terorizmu, vse Jude pozval, naj pridejo v Izrael, kar je vznejevoljilo Francijo in druge evropske države.
Kritiki Netanjahuja poudarjajo, da se zavoljo obstanka na oblasti ne meni za pereče težave, s katerimi se sooča Izrael. Namesto da bi se spoprijel z vprašanjem odnosa do Palestincev, po njihovem mnenju upa, da bo to kar izpuhtelo v zrak. Tudi visoki stroški življenja in stanovanjska stiska, s katero se soočajo številni Izraelci, v njegovi predvolilni kampanji niso igrali praktično nobene vloge.
Prvi v Izraelu rojeni predsednik vlade
Netanjahu se je rodil leta 1949 v Tel Avivu - leta 1996 je zaradi tega postal prvi v Izraelu rojeni predsednik vlade. Je sin skrajnega sionista in vnuk rabina. Njegova družina se je preselila v ZDA, ko je bil najstnik. Zaradi tega odlično obvlada angleščino in dobro pozna najpomembnejšo zaveznico judovske države.
Kasneje se je vrnil v domovino in služil v elitni enoti vojske. Večkrat je bil ranjen. V 80. letih minulega stoletja je bil diplomatski ataše v Washingtonu, ta položaj pa je izkoristil za odskok v politiko. Bil je tudi veleposlanik pri ZN, kjer je dobro izkoristil svoje govorniške spretnosti in si pridobil podporo med judovsko skupnostjo v ZDA, pa tudi v Izraelu. Dvakrat je bil zunanji minister.
Premierski stolček je prvič zasedel tri leta po sklenitvi mirovnih sporazumov iz Osla, katerih oster kritik je bil. Njegova prva vlada je predčasno razpadla, potem ko je leta 1997 podpisal dogovor s Palestinci o delitvi nadzora nad Hebronom - s tem je namreč od sebe pahnil skrajno desni del koalicije.
Leta 2009 je znova zasedel premierski položaj. Odtlej je mirovni proces s Palestinci v slepi ulici, območje Gaze pa je bilo prizorišče dveh krvavih vojn. V zadnjih izraelskih napadih lansko poletje je umrlo 2300 ljudi, večinoma palestinskih civilistov.
Netanjahujeva sedanja žena Sara je njegova tretja žena. V medijih sta bila večkrat tarča kritik zaradi razsipnosti in ljubezni do luskuza. Netanjahu ima tri otroke in je dvakratni dedek.STA