Neuvrščeni v Beogradu za priznanje Palestine

BEOGRAD> Med udeleženci zasedanja so poleg visokih predstavnikov iz več kot sto držav, med njimi držav naslednic nekdanje Jugoslavije, tudi predstavniki različnih mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, Afriška unija, Arabska liga in Organizacija islamske konference.

Vodja egiptovske diplomacije - ker Egipt trenutno predseduje Gibanju neuvrščenih, Mohamed Kamel Amr predseduje tudi tokratnemu zasedanju - je v uvodnem nagovoru na slovesni seji v srbski skupščini ocenil, da je srečanje v Beogradu “manifestacija moči” neuvrščenih, poroča beograjska tiskovna agencija Beta.

Zagotavljanje neodvisnosti, osvobajanje izpod kolonializma

Kot je ocenil, so neuvrščeni “na pravi poti”. Današnje članice gibanja pa so globoko hvaležne ustanoviteljicam, saj cilji, ki so si jih zastavile pred pol stoletja, tudi danes ostajajo v veljavi. Spomnil je, da se gibanje po koncu blokovske delitve sveta ni nehalo razvijati in da danes šteje 120 članic, kar sta skoraj dve tretjini vseh držav sveta.

Vloga neuvrščenih po besedah Amra sicer še naprej ostaja podpora neodvisnosti držav v razvoju, pomoč pri njihovem osvobajanju izpod vezi kolonializma ter pri razvoju na gospodarskem in političnem področju.

Poziv k priznanju Palestine

Ob tem je minister vse države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, pozval k priznanju neodvisne palestinske države. Kot je dejal, gre za “legitimne težnje palestinskega naroda k pravični rešitvi”, saj imajo Palestinci pravico do lastne države. Ministrski odbor Gibanja neuvrščenih je zato naklonjen prizadevanjem palestinskih oblasti, je zatrdil.

Zbrane je med drugimi že nagovoril tudi generalni direktor Urada ZN v Ženevi Kasimžomart Tokajev, ki jim je prenesel sporočilo generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona. Ban je v njem ocenil, da je Gibanje neuvrščenih naraven partner ZN pri krepitvi kulturnega dialoga v svetu. Neuvrščeni so si vedno prizadevali za reševanje sporov po mirni, politični poti in so tudi ključni partner ZN pri gradnji dolgoročnega miru v svetu, je še izpostavil.

Tadić za negovanje zgodovinskih prijateljstev

Srbski predsednik Boris Tadić - pobudnik, da tokratno jubilejno zasedanje neuvrščenih poteka prav v Beogradu, ki je bil leta 1961 tudi prizorišče prvega vrha gibanja - je medtem v svojem nagovoru zatrdil, da je zunanja politika Srbije, ki sicer ni članica gibanja, utemeljena na spoštovanju univerzalnih načel neuvrščenosti.

Srbija želi dvigniti raven sodelovanja s “ponosnimi državami” udeleženkami zasedanja in v njenem interesu je, da “negujemo zgodovinska prijateljstva, ki obstajajo že desetletja”, je še zatrdil Tadić. Številna udeležba v Beogradu po njegovem ni zgolj odraz nostalgije, temveč trajne zapuščine, ki jo je Gibanje neuvrščenih dalo svetu, piše Beta.

Za odpravo ekonomskih neravnovesij

Neuvrščeni so nastali kot fronta “tretjega sveta” proti dominaciji dveh vojaških blokov, zahodnega Nata in vzhodnega Varšavskega pakta. Med drugim so prispevali k osvobajanju nekaterih držav izpod kolonialne nadvlade, pa tudi v boju za zmanjševanje prepada med bogatim Severom in revnim Jugom.

Z veliko krizo se je gibanje soočilo konec 80. let prejšnjega stoletja, z razpadom sovjetskega bloka, koncem hladne vojne in začetkom konca Jugoslavije. V 90. letih gibanje ni igralo vidnejše vloge, sčasoma pa se je začelo znova bolj uveljavljati v okviru boja proti enopolarni ureditvi sveta ter prizadevanj za odpravo ekonomskih neravnovesij v svetu.

Nekdanje jugoslovanske republike niso več članice

Na prvi, ustanovni konferenci Gibanja neuvrščenih v začetku septembra 1961 v Beogradu so sodelovali voditelji 25 večinoma afriških in azijskih ter dveh evropskih držav, Jugoslavije in Cipra. Na njihovem čelu so bili štirje voditelji - jugoslovanski Josip Broz Tito, egiptovski Gamal Abdel Naser, indijski Jawaharlal Nehru in indonezijski Sukarno.

Pol stoletja po ustanovitvi šteje gibanje 118 držav članic in 18 držav opazovalk. Slovenija po osamosvojitvi ni zaprosila za članstvo v združenju, prav tako nima statusa opazovalke. Tudi nobena druga nekdanja jugoslovanska republika ni polnopravna članica neuvrščenih, so pa nekatere opazovalke.

STA