“Neverjetno je, da moramo države prepričevati, naj se obveščajo o beguncih”

STRASBOURG > “Na zahodnobalkanski poti vidimo begunce v ledenih rekah, kako spijo v dežju in blatu, kmalu bosta to sneg in led. Zima se bliža, šteje vsak dan,” je dejal Jean-Claude Juncker in dodal, da je zato prevzel pobudo in sklical nedeljski vrh voditeljev nekaterih držav EU in Zahodnega Balkana.

Juncker: Idealno bi bilo, če bi se države o upravljanju begunskega toka dogovorile same

Priznal je, da bi bilo idealno, če jim vrha sploh ne bi bilo treba sklicati in bi se lahko države o ustreznem upravljanju begunskega toka dogovorile same, a to očitno ni bilo mogoče. V danih okoliščinah je ocenil, da je prav, da jih za mizo zbere on. “To, da smo morali sploh imeti ta sestanek, dokazuje, da EU ni v tako dobri formi, kot bi morala biti, da se države niso sposobne same dogovoriti.”

Sredozemske obale Evrope je letos doseglo več kot 700.000 beguncev in migrantov, je danes sporočil visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). V Grčijo je prispelo nekaj več kot 562.000 ljudi, v Italijo pa približno 140.000. Če k tem številkam prištejemo še prihode v nekatere druge evropske države, je skupno letos na obale kontinenta prispelo že nekaj več kot 705.200 beguncev, je sporočil UNHCR. 20 odstotkov vseh predstavljajo otroci.

Ocenil je, da je bila nedeljska razprava izjemno zahtevna, v njej je bilo tudi slišati izjave in stališča, “ki jih raje ne bi”. A vendarle je mini vrh ocenil kot konstruktiven, njegove rezultate oz. dogovore pa kot učinkovite, pragmatične in izvedljive nemudoma - kar se tudi že dogaja.

V Sloveniji bo do konca tedna dodatnih 400 policistov

Hrvaška je aktivirala mehanizem EU za civilno zaščito, voditelji so imenovali kontaktne točke in komisija bo že v četrtek organizirala njihov konferenčni klic, v Sloveniji pa bo do konca tedna dodatnih 400 policistov, je spomnil.

Posebej je Juncker poudaril zavezo voditeljev, da bodo migrantske valove upravljali skupaj in si izmenjevali vse relevantne informacije.

“Prejšnji teden smo bili priča prevažanju beguncev od ene do druge države, kazanju s prstom drug na drugega, državam, ki govorijo druga o drugi, ne pa druga z drugo. To je politika panike. Ustvarja iluzijo rešitve, a v resnici le škodi sosedom in evropski solidarnosti.”

Politika “sosed proti sosedu”

Obsodil je politiko “sosed proti sosedu” in pozval k pomoči in sodelovanju med sosednjimi državami. “Prav neverjetno je, da smo morali vložiti toliko napora v to, da smo nekatere naše članice prepričali, naj druge naše članice obveščajo o begunskem toku na meje,” je bil kritičen do držav in dodal, da so potrebovali posebno zasedanje za to, kar je v bistvu “osnovna zdrava pamet”.

Kot nujen sestavni del upravljanja begunskega toka pa je predsednik komisije izpostavil tudi seznanjanje beguncev s pravili in posledicami tega, da zavračajo registracijo.

“Brez registracije ni pravic, tako preprosto je to in begunci to morajo vedeti. Kajti begunci seveda imajo pravice in vedno bom branil te pravice, a begunci, ki prihajajo v Evropo, imajo tudi obveznosti.”

Znova tudi ni zamudil priložnosti, da je okrcal ravnanje držav članic, ki se kljub ogromnim izzivom “še naprej le počasi premikajo naprej, medtem ko bi morale teči”.

Terjal je, da države izpolnijo obljube, dane septembra, saj jih doslej niso - tako tiste glede preselitve beguncev po EU in tako imenovane hotspots kot finančne zaveze, poleg tega pa morajo tudi nujno kadrovsko okrepiti agencije EU, kot sta Frontex in EASO.

“Prepad med zavezami in tem, kar je dejansko na mizi, je nujno treba zmanjšati, sicer bomo izgubili vso kredibilnost,” je posvaril.

STA