Nevladniki odločno proti gradnji sežigalnic odpadkov

LJUBLJANA> Po uporabi izdelkov je treba zbrati čim več surovin, ki jih lahko ponovno uporabimo, saj bomo samo tako zmanjšali porabo naravnih virov, je več nevladnih organizacij opozorilo na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.

Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja je izpostavila vprašanje - zakaj načrtuje Slovenija gradnjo dveh sežigalnic s kapaciteto 400.000 ton odpadkov, ko pa medtem načrtujemo, da bomo do leta 2020 ustvarili le še 270.000 ton odpadkov za sežig.

Ob tem je poudarila, da se pri nas še vedno preveč ukvarjamo z odstranjevanjem odpadkov s sežigom brez ali s pridobivanjem energije, veliko premalo pa z recikliranjem in preventivo že na samem začetku nastanka izdelkov. "Recikliranje prihrani neprimerno več energije, kot jo sežigalnica proizvede, obenem pa sežigalnica nepovratno uničuje naravne vire," je poudarila Oblakova in dodala, da reciklaža ustvari mnogo več delovnih mest kot sežigalnice.

Jernej Fefer s Komunalnega podjetja Vrhnika je pritrdil, da bo zmanjkovalo goriva za odpadke. "Treba je čim več odpadkov izločiti. Pri nas izločimo že 70 odstotkov vseh odpadkov, kar je močno nad evropskim povprečjem. Kot kažejo podatki iz prvih treh mesecev letos, pa bomo do konca leta že presegli 80 odstotkov izločenih koristnih odpadkov, kar pomeni, da se da," je dejal Fefer.

Prepričan je, da smo sposobni z delom sredstev za sežigalnice v treh letih doseči, da bi povsod po Sloveniji izločili od 60 do 65 odstotkov odpadkov. "Tako bo zmanjkalo odpadkov za sežiganje," je dejal Fefer. Spomnil pa je tudi, da naj bi do leta 2020 kljub gradnji sežigalnice odložili okoli 170.000 ton odpadkov. "Treba je iskati niše, da bo sredstva obdržalo tudi javno komunalno podjetje, ne le nekatera zasebna podjetja, tu je treba narediti premik," je dejal.

Odpadki ostanejo tudi po sežigu

"Obratovanje sežigalnice za 200.000 ton smeti pomeni okoli 550 ton sežganih smeti na dan, 60 tovornjakov po 10 ton odpadkov na dan, 30.000 ton pepela na leto, 20.000 ton filtrskih ostankov in emisije težkih kovin, prahu, kislih plinov, dioksinov in furanov in ostalih strupov," je povedal Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja. Poudaril je, da tudi po sežigu odpadkov še vedno ostane do tretjina vhodne količine odpadkov, od katere je del celo nevaren. Nevarne snovi preidejo v prehransko verigo, najobčutljivejši nanj pa so dojenčki, pri katerih lahko trajno ovirajo zdrav razvoj in povzročajo različne bolezni, je dodal Šuštar.

Uroš Macerl iz Eko kroga pa je poudaril, da za nemoteno delovanje in vračanje naložbe sežigalnica potrebuje stalen dotok določene količine odpadkov. "Praksa sežigalnic je, da z lokalnimi skupnostmi podpišejo dolgoročne pogodbe, ki vključujejo dogovorjene količine dobavljenih komunalnih odpadkov. Lokalne skupnosti zato ne morejo izvajati aktivnosti za zmanjševanje nastajanja odpadkov in ločevanja odpadkov," je opozoril.

Na stališča teh nevladnih organizacij so se danes odzvali v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), kjer menijo, da je termična izraba odpadkov, ker da se v Sloveniji na odlagališča nenevarnih odpadkov še vedno odloži 75,5 odstotka komunalnih odpadkov, za doseganje okoljskih ciljev nujna, sicer bo Slovenija dolžna plačati tudi visoke kazni.

V ZEG menijo, da ima termična izraba odpadkov številne pozitivne učinke. Tako med drugim navajajo, da rešuje problem odlaganja odpadkov, ki jih ni moč ponovno uporabiti ali reciklirati, s termično izrabo surovine, ki bi jo sicer zakopali na odlagališču, bi lahko zagotovili energijo zasebnim in industrijskim uporabnikom, tovrstna izraba bi lahko tudi reševala vprašanje energetske neodvisnosti.

STA