Nevladniki zaradi novele o kmetijskih zemljiščih na ustavno sodišče

LJUBLJANA> Okoljske nevladne organizacije želijo s pobudo za oceno ustavnosti doseči razveljavitev novele zakona o kmetijskih zemljiščih, hkrati pa zahtevajo, da se določila Aarhuške konvencije glede sodelovanja javnosti vnesejo tudi v poslovnik DZ za primer, ko zakon predlagajo poslanci.

Nevladne organizacije izpostavljajo, da novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bila julija na predlog skupine koalicijskih poslancev sprejeta po skrajšanem postopku, ni bila sprejeta v skladu z Aarhuško konvencijo, ki zahteva udeležbo javnosti pri odločanju v okoljskih zahtevah, saj se javnost do zakona ni mogla opredeliti, ker javne razprave ni bilo.

Stroke niso upoštevali

Kot še izpostavljajo nevladniki, sta s tem postopek sprejemanja spornega zakona in tudi poslovnik DZ, ki takšen postopek omogoča, v nasprotju s členi ustave, ki govori o Sloveniji kot pravni državi. Okoljske nevladne organizacije želijo s pobudo za oceno ustavnosti doseči razveljavitev sprejete novele, hkrati pa zahtevajo, da se določila Aarhuške konvencije glede sodelovanja javnost vnesejo tudi v poslovnik DZ za primer, ko zakon predlagajo poslanci.

Novela zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerim so poslanci uzakonili ukinitev oziroma znižanje nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, je s 15. avgustom stopil v veljavo. “Sprejet je bil po skrajšanem postopku, v katerem je bilo preslišano enoglasno odklonilno mnenje kmetijske in prostorske stroke, spregledan poziv civilne družbe s podpisi več kot 5000 državljanov in na kratko odpravljen odložilni veto državnega sveta,” opozarjajo okoljske organizacije.

Manjša zaščita kmetijskih zemljišč

Poslanci po mnenju nevladnikov prav tako niso upoštevali mnenja komisije za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da gre za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev in opozorila, da je dolžnost države, da zavaruje javni interes, tako da sprejme zakon po opravljeni javni razpravi in na osnovi strokovnih utemeljitev.

Ker se vsebina spornega zakona nanaša na zmanjševanje zaščite kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo in s tem nepovratnim uničenjem, gre zaradi zaskrbljujočega stanja kmetijskih zemljišč za zagotavljanje samooskrbe s hrano po mnenju pobudnic tudi za kršitev 71. in 72. člena ustave, ki državi nalagata posebno varstvo kmetijskih zemljišč in skrb za zdravo življenjsko okolje.

Razprodaja najbolj kakovostnih zemljišč?

Novela prinaša črtanje odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 50. Za tlorisno površino pa se bo po novem zakonu štela tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem v skladu s predpisom, ki ureja projektno dokumentacijo.

Prvotni predlog novele je sicer predvideval popolno ukinitev odškodnin, kar so predlagatelji kasneje dopolnili z amandmajem, v katerem so odškodnine ostale za najkakovostnejša kmetijska zemljišča z bonitetno oceno nad 50. Višino teh odškodnin pa so nekoliko znižali.

Tudi nasploh je novela dvignila veliko prahu, predvsem v strokovnih vrstah, kjer so opozarjali na možnost razprodaje najboljše kmetijske zemlje, ki jo bo lahko omogočil nov zakon. Koalicijske stranke pa so nov zakon zagovarjale predvsem, ker naj bi z njim pospešili konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

STA