Ni nam vseeno za slovensko glasbo
Novo koledarsko leto je prineslo spremembe tudi v programski shemi razvedrilnega programa naše nacionalne televizije. Na sporedu so se po dolgem času znašle glasbene oddaje, ki jih je pogrešala sleherna generacija.
Dve sta že znani, in sicer jazzovsko obarvana Izza odra z voditeljem Branetom Rončelom ter Aritmija s Katarino Čas. Drugi dve pa sta povsem novi. Glasborolo vodi Jose, bolj znan iz hip hop dvojca Murat & Jose, Effe's Inferno(Peklenski izbor) pa nastaja pod taktirko Andree Flego oziroma Effe-ja.
O drastičnem glasbenem povratku na RTV smo se pogovarjali z voditelji omenjenih oddaj, manjka le Brane Rončel, ki se na našo pobudo žal ni odzval.
>Mesec januar je presenetil z glasbeno obogateno programsko shemo razvedrilnega programa Televizije Slovenija in ponudil kar štiri glasbene oddaje. Kako boste prav z vašo oddajo zapolnili ta manko, ki je nastal v zadnjih letih na področju televizijskih glasbenih oddaj pri nas?
Effe: “Ne vem, ali lahko ena sama oddaja zapolni ta manko, sem pa počaščen, če se zdi, da je prav moji oddaji delno zaupana ta naloga. Menim, da je izrednega pomena dvoje: prvič, da občinstvu in ljudem mediji in država dajejo jasno in nedvomno vedeti, da jim je do glasbe, ker je ta en del naše kulture, naše javne in kulturne identitete, odraz naše trenutne in pretekle zgodovine, ter zvočni spremljevalec in obenem zapis naše družbe in časa. In drugič, da imajo glasbeniki utemeljen občutek, da lahko s svojo glasbo sploh nekam gredo, da obstajajo medijski prostori, kjer se glasba spoštuje in se o njej tehtno in strokovno govori.”
Katarina: “V zadnjih treh letih na TVS ni bilo oddaje, ki bi pokrivala in predstavljala aktualno glasbeno dogajanje pri nas. Predvsem neukalupljena, ustvarjalna t. i. urbana scena je ostala z ukinitvijo Aritmije pred tremi leti brez svojega medijskega prostora.”
Jose: “Mislim, da je oddaja Glasborola nastavljena tako, da ponuja kar najširši vpogled v dogajanje na slovenski glasbeni sceni. Seveda je poudarek na urbani glasbi. Naša želja je, da bi zaradi te oddaje več mladih (pa tudi starejših, zakaj pa ne) začelo poslušati svoje ustvarjalne ideje in jih realizirati v komadih. Pomembno je, da je taka oddaja na televiziji, ker daje glasbenemu ustvarjanju pozitiven predznak. Prej se je zdelo, da nam je vseeno za slovensko glasbo, kar je nezaslišano, saj je glasba del kulture.”
>Katera je poglavitna razlika vaše oddaje v primerjavi z ostalimi?
Effe: “Oddaja Effe's Inferno je namenjena izvajalcem, ki so nekje vmes: daleč od neznanega, a tudi še ne tako zelo znani. V oddaji se osredotočamo na videospote, ki jih izvajalci predstavijo takrat, ko so bolj ali manj novi in vroči. Ni nastopanja v živo. Oddaja je močno postproducirana in tesno povezana tudi s posebej pozornim, premišljenim grafičnim ter glasbenim urejanjem cele oddaje. In ne nazadnje je tu dvojezični faktor, ker se oddaja obrača našim, italijanskim ter zamejskim izvajalcem in občinstvu, je vodenje popolnoma aktivno dvojezično brez enega podnaslova. Jaz se vsakemu gostu obračam v njegovem jeziku, prevajam ga pa takoj, na kameri, v drugem jeziku.”
Katarina: “Aritmija je edini televizijski informator o aktualnem glasbenem dogajanju na domačih in tujih tleh. Za vas skačemo po terenu od undergrounda do mainstreema, najavljamo in obiskujemo koncerte, predstavljamo nove albume, komentiramo, zaslišujemo … Ne glede na žanr pa nas zanima predvsem kvaliteta in samosvoje, izvirno, avtorsko glasbeno ustvarjanje.”
Jose: “Glavni poudarki so trije, in sicer: nastopi in predstavitev izvajalcev, ki so že znani, ki so že posneli svojo plato oziroma imajo kaj za pokazati. Sledijo nastopi neuveljavljenih glasbenikov v Glasbenem potencialu in ta del je tudi tekmovalnega značaja. Tretji sklop je video lestvica, ki se oblikuje z glasovanjem na naši spletni strani, v oddaji potem lestvico komentiramo in prikažemo nekaj spotov.”
>Tudi sama imena oddaj imajo svoj globlji pomen. Kako bi ga vi interpretirali?
Effe: “Zelo lepo vprašanje - o tem mediji redko razmišljajo. Jaz bi rekel, da pri oddaji, ki uporablja kar dva jezika, je bilo, še bolj kot zagotavljanje prevedenega naslova v obeh jezikih, nujno najti naslov, ki bo in media res, točno v sredini same stvari, obenem pa ne nagnjen k eni ali drugi jezikovni vsebini, ter ušesu prijazen, da pritegne pozornost in si ga zlahka zapomniš. Effe's Inferno v resnici niti ni tujka. Gre za besedo latinskega izvora inferno, ki se uporablja kot izraz za pekel, v imenu oddaje pa se povezuje še z mojim imenom …”
Katarina: “Aritmija pomeni aritmičen srčni utrip, kar pokaže EKG, in takšna je naša oddaja - dobesedno aritmična, žanrsko raznolika, pestra in aktualnim dogodkom primerno nepredvidljiva. Včasih bije umirjeno ob jazzu, funku, etnu … Drugič razbija v rocku, panku in metalu. Tudi naše rubrike so podrejene medicinskim terminom: z EKG-jem preverjamo koncertni utrip na terenu, na res dobrem koncertu nas zadane infarkt, vročina nas doleti ob vročem domačem albumu, v rubriki Inkubator lahko spremljamo razvoj še neznanih ali manj znanih skupin, v VizitiI pa nas obišče gost z glasbene scene.”
Jose: “Ime oddaje je Glasborola. Jaz to razumem kot glasbo, ki se rola, se pravi vrti. V oddaji se vrti veliko glasbe, trudimo se, da bi rolali čim boljšo.”
>Kako ocenjujete domačo in tujo glasbeno sceno z zornega kota vaše oddaje?
Effe: “K sreči lahko rečem, da precej dobro. To je bil tudi eden izmed povodov za mojo zamisel te oddaje. Ker opažam, da je ravno ta srednji pas izvajalcev, ki so že prebili led, morda prešli do diskografske pogodbe in do rednega koncertiranja, a še niso nobene zvezde stalnice, je veliko bolj kreativen, izviren in tudi mednarodno ali meddržavno enakomerno raznovrsten ter kvaliteten. To bo opaziti tudi v oddaji, ker bodo dejansko naši gostje ob boku italijanskim, naši videospoti zraven italijanskih. In verjemite, da na eni in drugi strani meje imamo na kaj biti ponosni, določeni izdelki so prav navdušujoči.”
Katarina: “Menim, da je tako v tujini kot doma veliko kvalitetne glasbe, prav tako kot je pri nas in v tujini ogromno mainstreamovskih štanc, ki so narejene posebej zato, da gredo takoj v uho. In tako kot pri nas tudi v tujini več medijskega oglaševanja in prostora prejemajo slednji. Denar je pač sveta vladar.”
Jose: “V Glasboroli se rola izključno glasba slovenskih izvajalcev. Poskušamo biti v stiku z domačo sceno in oddajo nastaviti tako, da odraža dogajanje na sceni. Mislim, da imamo veliko dobrih glasbenikov, ki potrebujejo samo prostor, kjer to lahko pokažejo.”
>Zanima nas, kako nastaja oddaja, po katerem ključu izbirate vsebino, imajo morda kateri izvajalci prednost …?
Effe: “Oddaja nastaja v studiu TV Koper-Capodistria, snemamo enkrat mesečno po dve oddaji. Pravzaprav snemamo le moje napovedi in intervjuje z gosti za oddajo, ogromno dela je za tem vsak drugi teden v digitalni montaži, kjer se posneti material obdela s slikovnimi in zvočnimi efekti, opremi z grafiko, doda videospote in tako rekoč sestavi oddajo. Izbor temelji na glasbenih zanimivostih in kvaliteti, pa ne nazadnje na svojstvenosti izvajalcev v kombinaciji s kvaliteto in izvirnostjo videospota.”
Katarina: “Vsebina je zrcalo tistega, kar se trenutno dogaja na glasbenem terenu. Vsebino narekujejo koncertni dogodki, izdaje domačih in tujih albumov ter aktualne polemike na glasbenih tleh - seveda glede na presojo uredništva Aritmije. Kvalitetnih dogodkov, vrednih predstavitve javnosti, je namreč več, kot jih lahko v oddaji predstavimo. Produkcija Aritmije, ki gre v program na žalost zgolj vsak drugi teden, pa je omejena.”
Jose: “Vsebina je vezana na naše goste, oni s svojimi komadi in spoti določajo teme, o katerih govorimo. Kar se tiče nastopov uveljavljenih izvajalcev želimo biti čim širši in zajeti čim več glasbenih zvrsti. Tekmovanje za Glasbeni potencial pa je za enkrat žanrsko razdeljeno na alter, rock'n'roll, elektro in solo sekcijo. V finalnih oddajah se bodo med seboj pomerili najboljši izvajalci iz različnih žanrov.”
>V katerih glasbenih zvrsteh pa smo v Sloveniji šibki in kako bi lahko ta problem najenostavneje odpravili?
Effe: “Če bi na področju morda najbolj razširjenega in popularnega in vse poslušanega žanra, pop glasbe, imeli enako visoke kriterije in enako dobre izvajalce, kot jih imamo npr. v jazzu, v rocku, celo v klasični glasbi, bi bil zelo vesel. Imamo pa to enačbo, da že besedna zveza slovenski pop velikokrat diši žal po gnilih jajcih. A pop izvira iz popularno in če je popularno to, kar je ljudem zlahka všeč, ni ga razloga, da bi to bila dovolilnica za poneumljanje ljudi, za včasih prav žalitev slehernega glasbenega okusa. Temu bi morali postaviti mejo oziroma prav betonski zid mediji, ki pa pri nas v zvezi s tem velikokrat ravnajo po principu vez in poznanstev, če že ne ravno vpletenosti, v smislu, da je marsikateri medijski glas tudi sam založnik ali avtor tega istega cenenega popa.”
Katarina: “V Sloveniji je ogromno različnih bendov, odličnih avtorjev, pevcev, pevk, instrumentalistov … glasbenih ustvarjalcev, ki pokrivajo prav vse žanrske spektre. Vendar kar ni mainstreamovsko, lepo zapakirano ter glasno opozorjeno nase, težje zasledimo v medijih. Tudi to je poslanstvo Aritmije - pokazati, da tudi v Sloveniji obstaja bogata glasbeno stilska raznolikost in ogromno glasbenih talentov.”
Jose: “Zdi se mi, da smo predvsem šibki v izražanju, v besedilih. Opažam tudi, da veliko mladih piše komade v angleščini. Sam sem najprej začel pisati rap komade v angleščini, ampak ko sem slišal en Muratov tekst, sem šele dojel, da se me stvar veliko bolj dotakne, če je v slovenščini. Rešitev je enostavna: kdor ima dar za pisanje, naj piše in to pove tudi drugim.”
Ana Cukijati