Ni nujno, da je manjšinska vlada nestabilna
V zadnjem tednu drugega kroga izbire mandatarja kaže na to, da bi lahko Slovenija prvič doslej dobila manjšinsko vlado. Kakšen je pravzaprav portugalski model, ki ga Luka Mesec omenja kot primeren način podpore Levice Šarčevi vladi?
PORTUGALSKA > O manjšinski vladi govorimo takrat, ko vladne stranke v parlamentu nimajo zagotovljene večine, pri nekaterih ključnih ali vnaprej dogovorjenih projektih pa se dogovorijo za podporo z eno od strank, ki ne sodeluje v vladi. Največja težava takšnih vlad je, da ni opolnomočena in je odvisna od milosti zunanje podpore pridružene stranke. Ta lahko v sodelovanju s pravo opozicijo blokira katerikoli ukrep ali zakon.
Rezultati volitev na Portugalskem leta 2015 so bili podobni kot na letošnjih slovenskih volitvah: desnosredinska koalicija Naprej Portugalska, v kateri je glavno vlogo imela konzervativna Socialdemokratska stranka, je bila relativna zmagovalka z 38 odstotki glasov, a v parlamentu nihče ni želel vstopiti v koalicijo z njo. Levosredinska Socialistična stranka je dobila 32 odstotkov, ob njiju pa sta se v parlament prebili še predvolilna koalicija komunistov in zelenih ter Levi blok. Kljub temu je portugalski predsednik ob zgražanju javnosti mandat za sestavo vlade podelil socialdemokratu Pedru Passosu Coelhu, ki je vlado res sestavil, a je ob predstavitvi programa vlade pogorel. Vodja socialistov Antonio Costa se je dogovoril z obema levičarskima grupacijama za zunanjo podporo in njegova vlada, v kateri je devet socialističnih ministrov in devet neodvisnih strokovnjakov, vlada Portugalski že tri leta.
12manjšinskih vlad je trenutno v Evropi
V tem obdobju je Portugalska bistveno izboljšala ekonomske kazalnike: proračunski deficit je zmanjšala pod dva odstotka, nezaposlenost znižala pod osem odstotkov, obrestne mere za njihova posojila so padla na rekordno nizko raven. Ob tem je bila vlada bolj stabilna kot marsikatera večinska vlada, na primer zdajšnja slovenska. Finančne analitike je presenetilo, da je te rezultate dosegla s povišanjem javne porabe (splošen dvig pokojnin, odmrznitev rasti plač v javnem sektorju) in hkratno davčno razbremenitvijo, na primer z znižanjem DDV v restavracijah. Najnižjim slojem je država zagotovila preživetje, hkrati pa vložila denar v kreiranje kakovostnih služb. Tako je Costa pridobil ne samo zaupanje volilcev, temveč tudi mednarodnih finančnih investitorjev in ekonomskih subjektov. “S tem, ko smo zavrnili zategovanje pasu in izboljšali našo ekonomijo, so ljudje spet pridobili zaupanje v demokracijo in EU,” je spomladi dejal Costa v evropskem parlamentu, kjer so ga sprejeli kot pravega zvezdnika. Kritiki iz desne sredine sicer menijo, da je vse strukturne reforme naredila že prejšnja vlada, rezultati pa se poznajo šele v tem mandatnem obdobju.
Na nekoliko drugačen način je na oblast prišla socialistična manjšinska vlada v Španiji. Tam vlada socialist Pedro Sanchez z zunanjo podporo levičarskega Podemosa in regionalnih strank.
V Skandinaviji so manjšinske vlade celo prevladujoč model vladanja. Vendar gre uspešnost njihovega delovanja povezati s politično kulturo, saj so politiki bistveno bolj odgovorni javnosti in javnemu dobru kot v tranzicijskih državah. Švedski socialdemokrati so po drugi svetovni vojni večinoma vladali z manjšinsko vlado ob podpori manjših levičarskih strank. Na Norveškem so bile v zadnjih 50 letih le štiri večinske vlade. Na Danskem je pred desetimi leti liberalno-konzervativni vladi zunanjo podporo zagotavljala nacionalistična Ljudska stranka, posledično ima Danska najostrejšo imigracijsko zakonodajo.
V Evropi je v zadnjem desetletju prišlo do pravega trenda oblikovanja manjšinskih vlad, trenutno jih je kar 12. Ob imenovanih imajo takšne vlade tudi na Češkem, Slovaškem, Hrvaškem in v Veliki Britaniji.
