Ni razlogov, da ne bi podpisali hrvaške pristopne pogodbe
Zunanje ministrstvo je v odzivu na današnji poziv Zbora na republiko poudarilo, da ni razlogov, da premier Borut Pahor v petek ne bi podpisal pristopne pogodbe Hrvaške z Evropsko unijo. Državni zbor je z dvotretjinsko večino podprl pobudo za podpis, ni pa niti novih dejstev glede hrvaške enostranske izjave.
LJUBLJANA> Kot so poudarili na MZZ, je pobudo za podpis hrvaške pristopne pogodbe sprejel državni zbor 19. oktobra z dvotretjinsko večino vseh poslancev - konkretno z 62 glasovi za. V razpravi nihče od poslancev ni predlagal, da bi Slovenija morala zahtevati preložitev podpisa te pogodbe, čeprav je bil državni zbor obveščen, da bo pogodba podpisana decembra letos.
Glede enostranske izjave Hrvaške pa ni novih dejstev. Državi sta arbitražni sporazum ratificirali z izmenjavo diplomatskih not 25. novembra lani brez enostranskih izjav. To pomeni, da na mednarodnopravni ravni veljajo zgolj določbe arbitražnega sporazuma. Hrvaška enostranska izjava, ki jo je Slovenija jasno zavrnila, torej nima mednarodnopravne veljave, so še pojasnili na MZZ.
Wikileaksove depeše razkrivajo nova dejstva?
Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel sta na današnji novinarski konferenci v Ljubljani menila, da na Wikileaksu septembra objavljene ameriške diplomatske depeše razkrivajo nova dejstva v zvezi s sklepanjem arbitražnega sporazuma, kar bi lahko vplivalo tudi na arbitražo.
Pri tem sta izpostavila dogovarjanja slovenskih predstavnikov z ameriškimi diplomati, ki bi lahko nakazovala, da je prišlo do dogovarjanja med slovensko in hrvaško stranjo glede hrvaške enostranske izjave, da Hrvaška z ničemer v arbitražnem sporazumu ne pristaja, da ima Slovenija teritorialni stik z odprtim morjem.
Šturm in Rupel pozivata Pahorja k umiku hrvaške enostranske izjave?
Zato sta pozvala premiera Pahorja, ki opravlja tekoče posle, naj še pred podpisom hrvaške pristopne pogodbe doseže umik hrvaške enostranske izjave. “Brez takšnega zagotovila, mislimo, da Slovenija ne more podpisati hrvaške pristopne pogodbe, ki sproža procesne mehanizme arbitražnega sporazuma,” je dejal Šturm.
Da Pahor brez omenjenih zagotovil Hrvaške ne bi podpisal hrvaške pristopne pogodbe, za katero mu je izrecen mandat dal tudi državni zbor, za Šturma in Rupla sicer ne bi bil kak poseben problem. Evropa tega po njunem mnenju ne bi razumela kot izsiljevanje Hrvaške, sta bila prepričana.
Po njunem mnenju se namreč z začetkom arbitražnega postopka s podpisom hrvaške pristopne pogodbe za vedno zapira tudi možnost dvostranske rešitve spora, pa čeprav sporazum v 6. členu predvideva, da “arbitražno sodišče lahko pogodbenicama ob njunem soglasju v vsaki fazi postopka pomaga najti prijateljsko rešitev spora”.
STA