Nizozemska bi v Ukrajino poslala vojsko

BRUSELJ > EU pospešeno pripravlja gospodarske sankcije proti Rusiji na štirih področjih: na finančnem omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti na evropske kapitalske trge, na obrambnem embargo na orožje, sicer pa pripravljajo še prepoved izvoza tehnologije za dvojno uporabo in občutljivih tehnologij, tudi v energetskem sektorju.

Veleposlaniki članic pri EU so danes dosegli načelni konsenz o gospodarskih sankcijah in pristojnim službam Evropske komisije naložili, naj pripravijo zakonodajne predloge do torka, ko bodo znova razpravljali o tem. V torek naj bi bilo tudi jasno, ali bo o gospodarskih sankcijah dokončno odločil vrh unije, zunanji ministri ali bodo odločitev sprejeli kako drugače.

Veleposlaniki članic pri EU se bodo sestali tudi v ponedeljek, ko bodo razpravljali o ukrepih za omejitev trgovine in investicij na Krimu ter o dodatni razširitvi kazenskega seznama oseb in podjetij, ki naj bi vključevala tudi ruske oligarhe.

Že v četrtek pa so se veleposlaniki dogovorili za razširitev kazenskega seznama s 15 posamezniki in 18 pravnimi osebami, med katerimi je devet političnih entitet in devet podjetij. Te sankcije je danes že sprejel Svet EU.

Ruska centralna banka je medtem v poskusu zajeziti odliv kapitala pred zaostritvami sankcij, s katerimi zaradi ukrajinske krize Moskvi grozijo zahodne države, danes že tretjič od marca zvišala ključno obrestno mero.

Letalo so najverjetneje sestrelili separatisti, ki jih podpira Rusija

Za prehod v tretjo fazo sankcij se je EU odločila po sestrelitvi potniškega letala, ki je z 298 ljudmi na krovu strmoglavilo na vzhodu Ukrajine. Krivcev uradno še niso potrdili, najverjetneje pa so ga sestrelili separatisti, ki jih podpira Rusija.

Na prizorišču nesreče je več mednarodnih strokovnjakov, ki so v gozdu na kraju strmoglavljenja v četrtek in danes našli del trupa letala in človeške ostanke.

Nizozemska, od koder je 193 žrtev strmoglavljenja, razmišlja o možnosti vojaškega posredovanja za zaščito mednarodnih strokovnjakov, ki preiskujejo kraj incidenta na sicer nemirnem območju, kjer divjajo spopadi med proruskimi separatisti in ukrajinskimi silami.

Kot je razkril nizozemski premier Mark Rutte, bo njegova vlada o tem odločala konec tedna. Nizozemska po njegovih besedah o tem trenutno razpravlja z Združenimi narodi in Ukrajino, posredovanje vojaških ali policijskih sil pa je po njegovih besedah odvisno od političnih vprašanj, mednarodnopravnega mandata in sodelovanja Ukrajine in Rusije.

Proruski separatisti bi posredovanje lahko razumeli kot provokacijo

Rutte se, kot je poudaril, zaveda tveganja, da bi proruski separatisti posredovanje lahko razumeli kot provokacijo. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bila napotitev oboroženih tujih vojakov na območje zaradi nepredvidljivosti separatistov "nevarno ravnanje".

V morebitni akciji naj bi sodelovala tudi Avstralija, kar je potrdil tudi avstralski premier Tony Abott. V mednarodni misiji, ki pomaga pri zaščiti kraja strmoglavljenja, je že 90 avstralskih policistov, v Ukrajino pa jih bo odpotovalo še sto. Kot je novinarjem pojasnil Abbott, bodo nekateri policisti oboroženi, drugi ne.

V Ukrajino bodo odpotovali tudi avstralski vojaki, a Abott ni navedel njihovega števila.

Proruski separatisti ne jamčijo za varnost mednarodne skupine policistov

Proruski separatisti so danes sporočili, da ne nasprotujejo začasni namestitvi mednarodne skupine policistov na kraju strmoglavljenja, a obenem opozorili, da ne morejo jamčiti za njihovo varnost.

Na območju strmoglavljenja letala velja premirje, ki pa je po besedah Rutteja zelo krhko. Ukrajinske sile naj bi bile od prizorišča oddaljene 40 kilometrov, separatisti deset.

Iz Ukrajine medtem na Nizozemsko že tretji dan zapored z letali vozijo posmrtne ostanke žrtev. Doslej so jih prepeljali 189 krst, najverjetneje pa bo najmanj eno letalo s trupli na Nizozemsko prispelo še v soboto. V Hilversumu blizu Amsterdama poteka identifikacija žrtev.

Prebivalce Ukrajine, ki je sredi hude politične in gospodarske krize, pa je v četrtek še dodatno vznemiril odstop premierja Arsenija Jacenjuka. Ta je sporočil odstop svoje vlade, potem ko je pred tem razpadla prozahodna koalicija Evropska izbira, ki je državo vodila od konca februarja.

Čeprav so si mnogi razpada koalicije, ki bi odprl pot za izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev, že več mesecev želeli in ga vse glasneje zahtevali, pa sta po četrtkovemu odstopu v Kijevu zavladala panika in kaos.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je danes med drugim zaprosil parlament, naj glasuje o zaupnici Jacenjukovi vladi, a je nato predsednik parlamenta Oleksand Turčinov ocenil, da bi bilo takšno glasovanje nezakonito, nakar so se poslanci vsaj za danes razšli.

Jasno ni niti, kdo trenutno sploh vodi vlado v odstopu. Po mnenju nekaterih namreč premier do nastopa nove vlade mora ostati Jacenjuk, po drugi strani pa je kabinet sam začasno vodenje zaupal dosedanjemu podpredsedniku vlade Vladimirju Grojsmanu, ki sicer na ukrajinski strani tudi vodi preiskavo po strmoglavljenju malezijskega letala.

STA