NLB ima 1,5 milijarde evrov rdečih terjatev

LJUBLJANA> Tako bi banka do konca leta 2013 potrebovala do največ 500 milijonov evrov dodatnega kapitala, je pojasnil minister. Dodal je, da so v pregledu podobno kot pri obremenitvenih testih opredelili več gospodarskih scenarijev.

V najslabšem primeru bi NLB potrebovala še pol milijarde evrov

Omenjenih pol milijarde evrov je tako višina dodatnega kapitala, ki bi ga banka potrebovala v najslabšem primeru. Po osnovnem scenariju bi po ministrovih besedah zadoščala že nedavna dokapitalizacija.

Ta namreč ni znašala le 382,9 milijona evrov, kolikor so prispevali država, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, temveč je banka z lastnimi ukrepi sprostila dodatni kapital. Skupno povečanje kapitala je tako dejansko znašalo 500 milijonov evrov.

Postopkovnik skrbnega pregleda banke je določal, da se pregleda kreditna posojila banke v obsegu 75 odstotkov vsega portfelja banke. Torej je 30 ljudi na tem delalo mesec in pol, je povzel Šušteršič.

Skrbni pregled je opravila družba European Resolution Capital Fund, plačala ga je banka, naročili pa lastniki. Pri tem je sodelovala tudi Evropska komisija, saj bo ta morala potrditi prenos slabih terjatev banke, če in ko bo do tega prišlo.

Pregled je terjatve banke razvrstil v tri skupine: neproblematične, ki se redno odplačujejo, tako imenovane rumene terjatve, kjer so zamude pri plačilih, a se ta lahko z ustreznim prestrukturiranjem izvedejo, in tako imenovane rdeče terjatve, ki se jih najbrž ne bo dalo izterjati.

Slabe terjatve ven iz NLB

Vlada se je že minuli teden ukvarjala s tem, kako se spopasti s problematiko slabih terjatev v bankah. Pri tem je tehtala med reševanjem znotraj ali zunaj banke.

Odločila se je za prenos slabih terjatev skupaj z zavarovanji ven iz bank, s čimer jih ne bi bilo treba znova dokapitalizirati. V predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je vlada danes sprejela, je tako tudi člen, ki omogoča, da se na eno od odvisnih družb holdinga prenesejo slabe terjatve in zavarovanja.

Maksimalno tveganje pri tem je po Šušteršičevih besedah omenjenih 500 milijonov evrov. Ker pa bodo terjatve prenesene po dejanski ekonomski vrednosti in naj bi holding del terjatev izterjal ali pa unovčil velik del zavarovanj, je Šušteršič bolj optimističen. Ocenjuje namreč, da država s tako rešitvijo dobi čas, da se poplača večji del terjatev, izguba pa je na koncu manjša ali je sploh ni.

Druga korist takšne operacije, ki bi bila lahko zaključena do konca leta, pa je, da lahko NLB začne poslovati kot normalna banka in postane zanimiva za vlagatelje, pravi minister. S tem si lahko država povrne dokapitalizacijo, dodaja.

Pri tem je priznal, da bo država prehodno res postala lastnica nekaterih lastniških deležev v podjetjih, kot je na primer Mercator, a ugotovil, da je bila že zdaj posredno lastnica in vsaj v primeru Mercatorja odločitev o prodaji ni bila izključna odločitev NLB.

Vlado čaka še priprava podrobnega načrta sanacije bančnih bilanc, da bo ta v sladu z evropsko zakonodajo. Zatrdil je, da se bodo pri tem zgledovali po izkušnjah iz Irske in Španije.

Skrbni pregled se vrši še v NKBM

Šušteršič je dejal, da v drugi največji slovenski banki, Novi Kreditni banki Maribor, skrbni pregled že poteka na podoben način, izvedli pa naj bi ga tudi v Abanki. Minister poleg tega pričakuje še poročilo od Banke Slovenije. Ta je vladi poslala preliminarne podatke o slabih terjatvah na podlagi ankete med bankami. Minister ni želel tvegati ocene obsega slabih terjatev za celotni bančni sistem.

Na vprašanje o precejšnjih razlikah v ocenah skrbnega pregleda in Banke Slovenije glede obsega problematike slabih terjatev je Šušteršič dejal, da te razlike niti niso tako velike. Je bil pa skrbni pregled po njegovih besedah precej natančnejši, a ob tem tudi bolj konservativen od ocen samega vodstva NLB. Prvi mož banke v odstopu Božo Jašovič je tako govoril o treh milijardah evrov slabih terjatev.

Skrbni pregled v NLB po ministrovih navedbah omogoča tudi ugotavljanje odgovornosti za dejanja, ki imajo značilnosti kaznivih dejanj. Vlada je že pozvala vse organe, naj se vključijo v forenzični pregled v banki, ki bo potekal v naslednjem koraku.

STA