Nobelov nagrajenec razkrit, Kitajska zgrožena

OSLO> Predsednik odbora za Nobelovo nagrado Thorbjörn Jagland je povedal, da so oporečnika, ki prestaja enajstletno zaporno kazen na Kitajskem, izbrali soglasno, saj odbor verjame, “da obstaja tesna povezava med človekovimi pravicami in mirom”.

Simbol boja za človekove pravice

Jagland je poudaril, da je Liu Xiaobo simbol boja za človekove pravice na Kitajskem. ”Kitajska je postala velika gospodarska sila in normalno je, da smo do velikih sil kritični,” je še dejal Jagland.

54-letni Liu Xiaobo je bil leta 2008 med podpisniki Listine 08. Po vzoru češke Listine 77, ki je vodila do žametne revolucije in padca komunizma na Češkoslovaškem, so se tudi podpisniki Listine 08 zavzeli za večjo demokracijo in svobodo na Kitajskem. ”Demokratizacije kitajske politike ni več mogoče odlagati,” je zapisano v listini.

Od leta 2008 v zaporu

Liuja so aretirali nekaj ur pred izdajo listine, decembra 2008, in ga zaradi nje in drugih dokumentov obtožili poskusa prevrata. Obsodili so ga na enajst let zapora.

“Verjamem, da sem delal prav in da bo Kitajska nekoč svobodna in demokratična,” je v izjavi, ki so jo po obsodbi objavili njegovi privrženci, dejal Liu. Pred tem je v različnih oblikah preživel pet let zapora, še več časa pa je bil v hišnem priporu oziroma pod policijskim nadzorom.

Literarni kritik in esejist

Liu se je rodil leta 1955 v kraju Changchun na severovzhodu Kitajske. Je znan literarni kritik in esejist, zaposlen je bil na pekinški univerzi. Med uporom študentov na trgu Nebeškega miru leta 1989 je branil protestnike in zahteval preiskavo dogodkov, zaradi česar je izgubil službo.

Nato je bil vseskozi kritičen do kitajskih oblasti, še zlasti v času pred olimpijskimi igrami v Pekingu leta 2008, ko je dejal, da je kitajska vlada prelomila dane obljube. Tedaj je tudi zavrnil optimizem številnih zahodnih politikov, da bodo igre prispevale k demokratizaciji Kitajske.

Za neposredna pogajanja s Tibetom

Liu je bil med disidenti, ki so vlado v Pekingu leta 2008 pozvali k neposrednim pogajanjem s tibetanskim vodjo dalajlamo, obenem pa je kitajske oblasti obtožil “resnih napak” v politiki do Tibeta.

Med tistimi, ki so se najbolj zavzemali za to, da bi Liuju podelili Nobelovo nagrado za mir, je bil nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, zanj pa sta se zavzela tudi Nobelova nagrajenca, južnoafriški nadškof Desmond Tutu in tibetanski verski vodja dalajlama.

Kitajska je odločitev obsodila

Kitajsko zunanje ministrstvo je obsodilo odločitev Norveškega odbora za Nobelove nagrade. V sporočilu, ki so ga izdali po objavi imena Nobelovega nagrajenca, sporočajo, da je “Liu kriminalec, ki je bil obsojen zaradi kršenja kitajske zakonodaje”.

Odločitev norveškega odbora bo škodovala tudi kitajsko-norveškim odnosom, je po poročanju tujih tiskovnih agencij še sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.

Poudarili so, da je podelitev nagrade Liuju “v nasprotju z načeli nagrade”, ki bi morala, kot pravijo, spodbujati razoroževanje in prijateljstvo med narodi in razoroževanje.

Aktivisti že praznujejo

V kitajski prestolnici so se po objavi imena letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir spontano zbrali aktivisti in začeli praznovanje. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pa je na kraj praznovanja kmalu prišla policija in pridržala okoli 20 aktivistov.

STA