Nocoj orkester Bobana in Marka Markovića v SSG

Svet
, posodobljeno:

Po Laibach in Rayu Gelatu & his Giants Orchestra v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) ter Jamesu Chanceu & Les Contortions v gledališču Miela bosta tržaški ustanovi skupni projekt Dve gledališči v sozvočju nocoj nadaljevali s koncertom orkestra Bobana in Marka Markovića.

Orkester Bobana Markovića je leta 2006 nastopil na Folkestu v Kopru.
Orkester Bobana Markovića je leta 2006 nastopil na Folkestu v Kopru. Maksimiljana Ipavec

TRST> Slovensko stalno gledališče, ki nocoj gosti koncert srbske romske glasbe v izvedbi enega najpriljubljenejših orkestrov Bobana in Marka Markovića, je ognjeni krst kot koncertno prizorišče alternativne glasbe doživel in preživel 4. februarja s koncertom Laibach Revisited. V času izrednega upravljanja gledališča so se v gledališču odločili pripraviti širšo ponudbo in vsakemu imetniku osnovnega gledališkemu abonmaja ponudili na voljo še tri izbirne sklope, ki jih sestavljajo tudi plesne predstave in glasbeni koncerti. V sklopu, kjer je predvidena tako imenovana “lahka glasba” so se povezali z zadrugo Bonawentura, ki upravlja z gledališčem Miela in združili moči pri pripravi niza šestih koncertov, ki jih gostijo tako v SSG kot v Mieli. Obe hiši sicer druži že dolgoletno sodelovanje, zdaj pa je odnos prerasel v partnerstvo, kar pomeni tudi delitev stroškov in promocije.

Kot priznava Valentina Repini, organizatorica in predstavnica za stike z javnostmi pri SSG, je sklop Lahka glasba pri abonentih resda manj priljubljen, a prodaja vstopnic zunanjim obiskovalcev omogočila priliv novega občinstva, ki se je spoznalo tudi z drugo produkcijo SSG. Nenazadnje so se tako koncerti tudi finančno izšli. “Z Mielo že vrsto let gojimo prijateljske odnose, če samo spomnim na skupno produkcijo večjezične predstave Ellis Island - Otok solza - L'isola delle lacrime leta 2001, kjer je bilo soudeleženo tudi gledališče La Contrada iz Trsta. Od takrat so naši igralci sodelovali tudi pri njihovem kabaretu Pupkin. Predvsem pa menim, da sta si gledališči sorodni po viziji umetnosti, ki je v primerjavi s tradicionalno tržaško gledališko sceno bolj alternativna, sodobnejša in odprtejša novim potem,” razmišlja Repinijeva, čemur pritrjuje tudi Gianni Torrenti, predsednik zadruge Bonawentura in od nedavna tudi član upravnega odbora SSG. Navdušen nad dobrim obiskom skupnih prireditev poudarja tudi kontekst multikulturnosti, ki je posebna vrednota in bi jo morali v Trstu še bolj poudarjati: “Naj vam citiram izjavo iz Pupkin Kabaretta: Trst je edino mesto, kjer se ljudje hvalijo, da poznajo en jezik manj. Če jih kdo vpraša, ali morebiti govorijo slovensko, bodo takoj zatrdili: Ne, ne, bog ne daj! (smeh) No, mi nimamo takega mnenja in tudi zato lahko živi projekt Dve gledališči v sozvočju.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ