Notranji ministri EU zadržani glede dogovora s Turčijo

BRUSELJ > Številni ministri so po besedah Vesne Györkös Žnidar opozorili, da morajo biti vsi ukrepi v praksi dejansko izvedljivi, v celoti v skladu z mednarodnim pravom in zakonodajo EU ter ne smejo ustvarjati novih dejavnikov potega.

Pristojne pravne službe po njenih besedah še pripravljajo mnenja, tako da je s podrobnejšimi komentarji treba počakati, je pa izjemno pomembno, da so vse rešitve v okviru ženevske konvencije, ki je temeljni instrument begunskega prava.

Ali je Turčijo mogoče opredeliti kot varno državo?

Razprava o dogovoru EU in Turčije sicer po ministričinih besedah potrjuje dejstvo, da imata Evropa in Turčija drugačen pristop. Turčija namreč povezuje migracijski problem z pospešitvijo širitvenega procesa.

Glavni cilji tega dogovora pa vsekakor so sporočiti prebežnikom, da se nezakonite poti v Evropo ne splačajo in uničiti poslovni model tihotapcev, ki izkorišča najbolj ranljive skupine ljudi, je še poudarila Györkös Žnidarjeva.

Eno ključnih vprašanj pri tem je, ali je Turčijo mogoče opredeliti kot varno državo, saj je le v tem primeru vanjo mogoče vračati prebežnike, ki so se z njenega ozemlja zatekli v Evropo. EU enotnega stališča o tem še ni sprejela.

Med ključnimi merili za opredelitev države kot varne so v EU danes izpostavili spoštovanje načela nevračanja ljudi v države, kjer je ogroženo njihovo življenje, ustrezne azilne postopke in ustrezne begunske standarde.

Alternativne migracijske poti

Ministri so sicer veliko govorili tudi o nevarnosti alternativnih migracijskih poti po zaprtju balkanske in soglasno poudarili, da si EU ne more privoščiti, da bi zaprtje ene poti povzročilo odprtje številnih drugih poti, je poudarila Györkös Žnidarjeva.

Italijanski minister Angelino Alfano je na primer po njenih besedah opozoril na nujnost sodelovanja z Albanijo in Libijo. Kot potencialno nevarnost pa so omenili tudi severno migracijsko pot iz Rusije na Finsko.

Slovenska ministrica je izpostavila razmere na makedonsko-grški meji in pozvala k iskanju hitre rešitve, preden se položaj zaostri in preden se migranti nenadzorovano razpršijo po državah Zahodnega Balkana, kar lahko nevarno ogrozi stabilnost regije.

Györkös Žnidarjeva je zasedanje opisala kot eno bolj konstruktivnih v zadnjem času. Kar nekaj ministrov je po njenih besedah Sloveniji priznalo pomemben prispevek k obvladovanju migracijske krize, in jo pohvalilo za sprejetje težkih, a pravih odločitev.

Slovenija podpira čimprejšnjo vzpostavitev evropske straže

Med temi odločitvami je ministrica izpostavila ustavitev vlakov z migranti, suspenz skupne izjave generalnih direktorjev policij na balkanski poti o operativnem dogovarjanju o uravnavanju migracijskega toka in zaostren nadzor po schengenskem zakoniku.

Na zasedanju je bilo po ministričinih besedah čutiti optimizem zaradi uspešnega zaprtja balkanske poti. Opisala ga je kot “konstruktivno evropsko vzdušje ob priznavanju dejstva, da je Slovenija res odigrala ključno vlogo”.

Poleg tega so se ministri danes seznanili z napredkom v pogajanjih o vzpostavitvi evropske mejne in obalne straže, ki naj bi začela delovati najpozneje septembra. Štela naj bi 1500 policistov, ki naj bi jih bilo mogoče namestiti v treh dneh.

Slovenija podpira čimprejšnjo vzpostavitev evropske straže, saj je nujen močan instrument za zagotovitev ustreznega nadzora na zunanji meji. Zaradi neustreznega nadzora na zunanji meji je namreč tudi schengen pod pritiskom in vprašajem.

Prav porozne zunanje meje EU so namreč v povezavi s politiko odprtih vrat nekaterih povzročile pojav notranjih mej med državami, ki druga drugi ali schengenskemu območju niso predstavljale grožnje, kar je nesprejemljivo, je poudarila Györkös Žnidarjeva.

Avstrijska notranja ministrica: dejanski izvor problema je varovanje zunanjih meja

Notranje meje se po njenih besedah nikakor ne smejo postavljati na zalogo, saj lahko to vodi v razkroj temeljnih konceptov EU, je poudarila ter ponovila, da se nepotrebnost notranjih meja najbolj kaže na primeru Slovenije in Avstrije.

Avstrijska notranja ministrica je danes po navedbah Györkös Žnidarjeve potrdila, da je dejanski izvor problema pri varovanju zunanjih meja. Slovenija pa ne varuje zunanje meje, pred njo sta dve takšni meji, je izpostavila.

V povezavi z delovanjem evropske mejne in obalne straže je ministrica še pojasnila, da je za Slovenijo bistveno jasno zapisati, da bo delovala prvenstveno na zunanjih mejah EU, ne na schengenskih mejah, če to niso obenem tudi meje EU.

Slovenija je po njenih besedah pripravljena ponuditi razmeroma veliko policistov, 35, a pri tem izpostavlja, da mora biti postopek dovolj prožen, da se lahko prilagodi morebitnim bistvenim spremembam v državi.

STA

STA