Nov portal za boljšo prehrano
Po podatkih Inštituta za nutricionistiko je še vedno veliko ljudi, ki se ne prehranjuje dovolj redno in pestro, prav tako pa o prehrani krožijo številne netočne in zavajajoče informacije. Zato so na inštitutu pripravili spletni portal, ki so ga poimenovali Zdrava prehrana. Z njim želijo javnosti ponuditi zanesljive informacije o prehrani.
LJUBLJANA> Kot so sporočili z inštituta, se številne netočne informacije pojavljajo večinoma na spletu, predvsem z namenom večje prodaje izdelkov ali zastraševanja ljudi o sicer varnih izdelkih. Zato je na novem portalu med drugim mogoče slediti aktualnim prehranskim problemom in novostim. Prav tako so na voljo koristne informacije o osnovah prehrane. Prispevke za portal pa pripravlja ekipa strokovnih sodelavcev inštituta.
Najpomembnejši je zajtrk
Redna prehrana, ki vključuje tri glavne obroke in dva premostitvena, je pomemben varovalni dejavnik zdravja, so pojasnili na inštitutu. Posebej pomemben obrok je zajtrk, ki lahko bistveno izboljša kognitivne zmožnosti, izboljša prehranski status in nam da potrebno energijo za delo.
Po podatkih inštituta v Sloveniji še vedno nikoli ne zajtrkuje četrtina moških in petina žensk, med tednom pa nikoli ne zajtrkuje skoraj četrtina aktivne populacije. Dve petini uživata redno vse tri glavne dnevne obroke, slaba petina pa samo enega.
Kot zaskrbljujoč podatek na inštitutu izpostavljajo podatek, da je med zaposlenimi za polni delovni čas le tretjina takih, ki redno uživa vse tri glavne dnevne obroke. Poleg rednega prehranjevanja je za varovanje zdravja pomembna tudi pestrost živil. Vendar se po podatkih inštituta kar tri četrtine odraslih ne prehranjuje v skladu s priporočili. Značilno slabše se prehranjujejo moški.
Treba je jesti več zelenjave
Medtem ko se je v zadnjem desetletju uživanje sadja izboljšalo, uživanje zelenjave še zdaleč ni zadovoljivo, opozarjajo na inštitutu. Predvsem mlajši odrasli ne uživajo lokalnih oziroma tradicionalnih vrst zelenjave in sadja v zaželeni pogostosti, čeprav so cenovno ugodnejše in dostopnejše.
Se je pa povečal povprečni dnevni energijski vnos, ki je za skoraj šest odstotkov višji kot pred desetletjem. Največje povečanje so zaznali pri mlajših odraslih z nižjim standardom. Kot predvidevajo na inštitutu, je to posledica večjega uživanja hrane z večjo energijsko vrednostjo, predvsem sladke in mastne hrane.
Pri uživanju manj priporočene hrane po pogostosti izstopajo ocvrte jedi, ki jih skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije uživa trikrat na teden, od tega najpogosteje moški, mlajše starostne skupine in tisti z nižjo izobrazbo.
STA