Nove bitke na šolskem polju
Vlada se je seznanila s plačami ravnateljev vseh šol. Sklenila ni nič, le objavila je podatke, ki kažejo, da glavnina ravnateljev prejema vsaj 3000 evrov bruto plače na mesec, najbolje plačani pa več kot 6000 evrov. Razlog za obravnavo plač je, da je se vlada odločila seznaniti z razmerami v posameznih poklicih.
LJUBLJANA> Za plače ravnateljev in direktorjev 722 osnovnih, srednjih, višjih šol in dijaških domov je država maja porabila skoraj 2,3 milijona evrov. Najbolje so plačani ravnatelji in direktorji večjih šolskih centrov in srednjih šol; 14 ravnateljev prejme več kot 4000 evrov, eden pa več kot 6000 evrov na mesec. Ravnateljske plače sicer v povprečju znašajo približno 3000 evrov.
Groba manipulacija
V društvu ravnateljev srednjih šol so prepričani, da si je vlada privoščila grobo manipulacijo. Predsednica društva Nives Počkar poudarja, da osnovne plače ravnateljev niso tolikšne, kot jih želi prikazati vlada, in da pogosto plače učiteljev presegajo ravnateljske.
Seznanitev ministrskega zbora s sicer javnimi ravnateljskimi plačami Počkarjeva razume v kontekstu aktualnega združevanja srednjih šol. “Vlada hoče pokazati, da bo z reorganizacijo srednjih šol in ukinjanjem nekaterih delovnih mest ravnateljev veliko privarčevala,” meni.
Nives Počkar: “Vlada hoče pokazati, da bo z reorganizacijo srednjih šol in ukinjanjem nekaterih delovnih mest ravnatelja veliko privarčevala.”
Milan Rejec, ki predseduje združenju ravnateljev osnovnih in glasbenih šol, se trudi v potezi vlade videti dobronamernost. V združenju so vlado že večkrat opozorili, da pri plačah ravnateljev prihaja do anomalij in da so plače učiteljev podobne ravnateljskim. “Seznanitev z ravnateljskimi plačami me ne moti, ker je to problem in je prav, da ga vlada obravnava,” je v upanju, da zgodba nima drugačnih ozadij povedal Rejec.
Na poizvedbo, s kakšnim namenom se je vlada seznanjala z ravnateljskimi plačami, so nam z vlade odgovorili, da “gre za seznanitveno gradivo brez predlaganih sklepov” in da se vlada “na ta način seznanja s konkretnimi razmerji med posameznimi poklici.”
Vlada bo s to prakso nadaljevala tudi v prihodnje, v izogib burnim reakcijam napovedujejo v vladnem uradu za informiranje. Včeraj, denimo, so se ministri seznanili s plačami, ki so jih maja prejeli direktorji zdravstvenih ustanov.
Stavka spet na obzorju
Sicer pa se je na šolskem polju včeraj odprla še ena fronta. Sindikat šolnikov Sviz je zaradi domnevne kršitve stavkovnega dogovora in sporazuma, ki vlado zavezuje, da bo standarde in normative reševala v okviru socialnega sporazuma, včeraj zagrozil s stavko.
Šolnike je razburil predlog šolskega koledarja za prihodnje šolsko leto, ki skrajšuje podaljšano bivanje do 15.45. Zdaj podaljšano bivanje traja tudi do 16.30. V Svizu opozarjajo, da bi ta sprememba vplivala na delovna mesta v šolstvu. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj enostransko spremembo v šolskem koledarju razume kot poskus prevare. “Tega ne bomo dopustili in bomo to vprašanje zaostrili do skrajnih možnosti, ki jih imamo na razpolago,” je ministrstvo posvaril Štrukelj. V mislih imajo tudi stavko, saj naj bi članstvo sindikata že zahtevalo, da se jeseni pouk ne bi začel, dokler ministrstvo ne bi umaknilo spornega pravilnika.
Na ministrstvu vse obtožbe Sviza zavračajo. Gre le za predlog šolskega koledarja. “Zadostovalo bi, da bi sindikat sporočil svoje pripombe ali prosil za pojasnila, ampak očitno je ubral pot zaostrovanja namesto reševanja problemov,” sporočajo.
Četudi bi podaljšano bivanje trajalo le do 15.45, pa se šole takrat ne bi zaprle, še pojasnjujejo. Pozneje bi šola organizirala dopolnilne dejavnosti. Zanje šola prejme denar, učitelji pa so plačani. JANA KREBELJ