Novela zakona o gospodarskih družbah zadržana

LJUBLJANA> Ustavno sodišče je soglasno sprejelo sklep, da se do njegove končne odločitve zadrži izvrševanje 10.a in 10.b člena ter dvanajste alineje 50. člena zakona o gospodarskih družbah v delu, v katerem se nanaša na prvi in drugi odstavek 10.b člena tega zakona.

Ustavno sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, sklep pa bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu, je zapisano v sklepu. Po navedbah ustavnega sodišča bo sklep objavljen v petkovem uradnem listu.

Desetletna prepoved ustanavljanja novih gospodarskih družb

Novela, ki jo je državni zbor sprejel na pobudo skupine poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS), veljati pa je začela 29. novembra, vzpostavlja domnevo, da osebe, ki so člani poslovodstva ali nadzornega organa v družbi, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, niso ravnale s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

Novela takšnim osebam prepoveduje za deset let ustanavljati gospodarske družbe, biti njihov družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora. Te domneve se lahko razbremenijo le na podlagi sprožitve posebnega nepravdnega postopka, v katerem nosijo breme nasprotnega dokaza.

Poleg tega pa novela zahteva, da sodišča po uradni dolžnosti takšnim osebam takoj vzamejo pooblastila za vodenje poslov oziroma jih odpokličejo z mest članov organov nadzora. Tudi pred tem posegom se te osebe lahko zavarujejo le na podlagi sprožitve omenjenega postopka.

Nepopravljive posledice za “nedolžne”

Ustavno sodišče v obrazložitvi pritrjuje vladi, da bi izvrševanje teh zakonskih določb, če bi se kasneje izkazale za protiustavne, lahko povzročilo nepopravljive škodljive posledice tistim članom omenjenih organov, ki bi sicer lahko v nepravdnih postopkih dokazali, da so ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V času teh postopkov namreč ne bi mogli opravljati funkcij, ki običajno pomenijo tudi njihov poklic oziroma zaposlitev, prav tako ne bi mogli ustanoviti podjetja, se registrirati kot samostojni podjetnik ali zgolj postati družbenik podjetja.

Ustavno sodišče poleg tega ugotavlja, da bi z odvzemi pooblastil za vodenje poslov in odpoklici z mest članov nadzornih organov lahko težko popravljive škodljive posledice nastale tudi družbenikom tistih družb, ki bi zaradi tega morali na novo imenovati člane teh organov. Te določbe ne morejo vedno pomeniti nepopravljivih škodljivih posledic, saj lahko na te funkcije imenujejo druge primerne osebe, vendar pa lahko odvzemi pooblastil ob nepravem ali neprimernem času tudi njim, ob kasnejši ugotovitvi, da je ta del novele protiustaven, povzročijo težko popravljive škodljive posledice.

Negativen vpliv na kriznega menedžerja

Razlog za zadržanje je po tej oceni tudi možen negativen vpliv izvrševanja določb na opravljanje funkcije tako imenovanega kriznega menedžerja vezano reševanje podjetij iz težav, v katere so zašla tudi zaradi nastale gospodarske krize.

Izpodbijani določbi lahko pomenita oviro v nadaljnjem prestrukturiranju družb oziroma slovenskega gospodarstva, saj za člane organov, ki bi družbo začeli upravljati oziroma nadzirati že v času, ko obstajajo potencialne možnosti, da bo nad družbo začet insolvenčni postopek, ne predvidevata nobenih izjem.

Občutljiv čas gospodarske krize

Razlog v prid zadržanja so tudi nejasnosti postopka registracije novih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, pri čemer je zakonodajalec za uveljavitev izpodbijanih določb določil le 15-dnevni rok. Vsakršne dodatne formalnosti v postopkih registracije gospodarskih subjektov lahko v razmerah gospodarske krize negativno vplivajo na razvoj podjetništva in gospodarstva nasploh, pri čemer so take posledice v takih gospodarskih razmerah lahko še toliko bolj nepopravljive, meni ustavno sodišče.

Čeprav vlada ni izrecno predlagala zadržanja izvrševanja omenjenih določb tudi za podjetnike, je ustavno sodišče zaradi enakega obravnavanja podjetnikov ter članov poslovodstev in organov nadzora štelo, da tudi glede podjetnikov veljajo enaki razlogi za začasno zadržanje.

Začasno zadržanje pomeni podaljšanje stanja, ki ga skuša zakonodajalec spremeniti, in tako tudi lahko povzroči nastanek škodljivih posledic, če bi se izkazalo, da zakon ni protiustaven, vendar ustavno sodišče ocenjuje, da so te škodljive posledice manjšega pomena od tistih, ki bi nastale, če bi se izvrševanje izpodbijanih določb kljub morebitni protiustavnosti nadaljevalo.

STA