Novica Nikčevič, nogometni trener Brd: Stroka je podcenjena

Najboljši strelec prvoligaške sezone 1998/99 v dresu Hita Gorice je vtisnil svoj pečat v 20-letni nogometni zgodovini samostojne države. Najprej kot igralec, nato pa v vlogah oglednika, športnega direktorja in trenerja. To funkcijo namerava 39-letni Sežanec opravljati tudi v prihodnje. Je torej ustrezen sogovornik, ki lahko izmeri utrip na domačih zelenicah.

“V 90-ih letih so bili nogometaši bolj prepoznavni in tudi upoštevani. Zvezdniškega statusa sicer niso dosegli, a so živeli bolje. Zdaj je drugače. Zaslužki so manjši. Gledalcev ni več toliko. Po drugi strani je slovenska liga postala odskočna deska za odhod v tujino.”

> Torej ni vse tako črno, kot se zdi?

“Stroka je podkovana in dela dobro, kar potrjuje tudi tuje tržišče. Se pa pri nas dogajajo paradoksi, ki se v razvitih nogometnih državah ne morejo zgoditi. Trenerji, ki so osvajali lovorike, se neredko znajdejo na obrobju zanimanja. Tudi javnost je pogosto neučakana in nerealna. Z majhnimi vložki hoče velike rezultate. Govorim iz lastnih izkušenj. Ko sem bil oglednik Hita Gorice in je ta v tretjem predkrogu lige prvakov gostila Monaco, je bil del njenih privržencev kljub dobri igri in priložnostim razočaran po domačem porazu 0:3. V vednost: pri takratnem evropskem podprvaku sta na bočnih položajih igrala Maicon in Patrice Evra.”

> Pri Hitu Gorici ste imeli tudi vlogo športnega direktorja, a ste se po enem letu poslovili. Zakaj?

“Tu se lahko navežem na prejšnji odgovor. Nova Gorica je bila vajena vrhunskih rezultatov v slovenskem merilu. Prvenstvo smo po treh naslovih sklenili na drugem mestu. Pred novo sezono smo angažirali Darka Milaniča, a se je na tribunah spet pojavljalo nezadovoljstvo. Vloga športnega direktorja je specifična. Je strelovod, ki mora pod milim nebom ščititi igralce in trenerja. Besedne opazke so bile vse bolj glasne in ostre. V določenem trenutku je šla kaplja čez rob. S funkcije sem se umaknil v zimskem premoru, ko smo držali drugo mesto. Milanič pa je v Mariboru pokazal, da je odličen trener. Trenersko delo je sicer zahtevno, a vloga športnega direktorja je v nekaterih pogledih še bolj naporna. Zato sem z njo opravil.”

> Našega predhodnega sogovornika Bojana Cepoviča zanima, ali boste tudi na trenerskem položaju tako uspešni, kot ste bili v igralskih časih?

“Ne gojim iluzij. Cilje je treba prilagoditi kontekstu, v katerem delujete in se pri tem maksimalno potruditi. To je moje vodilo, pri čemer nisem izbirčen. Okolje mora biti spodbudno in ustvarjalno. Pri tem je vseeno: prva, druga ali tretja liga.”

> Kakšno nogometno okolje so Brda?

“Obetavno. Infrastruktura je za to raven tekmovanja več kot spodobna, igralci so prizadevni, S predsednikom Marjanom Simčičem sem se načeloma dogovoril za sodelovanje tudi v prihodnji sezoni. Ekipo sem prevzel v zadnji tretjini prvenstva, ki smo ga upoštevajoč okoliščine sklenili uspešno. Po rezultatsko zelo uspešni predhodni sezoni so bili cilji verjetno višji, a v nogometu ne gre vse po željah. Še zlasti v nižjeligaških konkurencah. Nabor igralcev ni neomejen, obstajajo pa tudi druge bolj ali manj znane ovire. Igralci niso profesionalci. Status kroji njihove obveznosti. Vprašljiv je tudi položaj dvojno registriranih nogometašev, ki pri nas opravijo praviloma le en trening tedensko. To nima blagodejnega vpliva, a s temi spoznanji je v tretji ligi treba sobivati.”

> Zakaj ste se potemtakem vrnili v Brda?

“Predstavil sem izhodišče, da bo udeležba na treningih številčno primerna. Dolgoročno imajo perspektivo: za kakovostno ekipo in napredovanje.”

> Komu predajate štafeto?

“Jožku Bergincu iz Ilirske Bistrice. Zanima me, s kakšnimi ambicijami bo njegov klub startal v tretjo SNL, v katero se je uvrstil po dolgih letih.”

ALEŠ SORTA